Loščijo bisere lokalne dediščine

V starem rudniku črnega premoga, na gradu Školj in v vodnih zbiralnikih s skrivnostnim imenom tajhi vidijo domačini iz vremske doline velik turistični potencial. Zato so to pomlad kar nekaj prostih sobot namenili delovnim akcijam, med katerimi so jih očistili in uredili. Obiskali smo jih med čiščenjem tajha, ki je v preteklosti služil za potrebe južne železnice.

Le zamišljamo si lahko, kako je bil grad videti na vrhuncu  moči pred nekaj stoletji, a zaradi 
pridnega dela domačinov in fantov iz Skupnosti Srečanje lahko vidimo njegovo obzidje.

 Foto: Petra Mezinec
Le zamišljamo si lahko, kako je bil grad videti na vrhuncu moči pred nekaj stoletji, a zaradi pridnega dela domačinov in fantov iz Skupnosti Srečanje lahko vidimo njegovo obzidje.  Foto: Petra Mezinec

VREMSKA DOLINA > Prva misel, ko prišlek zagleda severni tajh - tako domačini imenujejo vodni zbiralnik pri Gornjih Ležečah -, je navdušenje nad njegovo velikostjo. Po nekaterih ocenah zbiralnik sprejme kar 8500 kubičnih metrov vode. “Južni, na drugi strani, je še trikrat večji,” vedo povedati domačini. A je tudi nekoliko težje dostopen.

Čiščenje okolice severnega tajha je prvi korak k ohranjanju dediščine južne železnice in zgodovine oskrbe Krasa z vodo. Vodovod, prvi na Krasu, je bil dolg več kot 40 kilometrov, zaključil pa se je v Nabrežini. V uporabi je bil vse do leta 1950, ko je zajetje v Gornjih Ležečah nadomestilo črpališče v Klaričih pri Brestovici. Ob cesti lahko še danes vidimo vodarno Draga, ki jo je zgradila italijanska oblast, kjer so s črpalkami prečrpavali vodo iz reke in jo prečiščevali.

Pod vejevjem se skriva dediščina

Predprejšnjo soboto so domačini na pobudo turističnega društva Urbanščica iz Vrem in Krajevne skupnosti Vreme čistili okolico severnega tajha. “Vse to je bilo danes očiščeno. Zdaj se tajh lepo vidi,” po nekaj urah dela zadovoljno ugotavlja predsednica društva Mirjam Frankovič Franetič.

Društvo že vrsto let spodbuja čistilne akcije in podeljuje priznanja najlepše urejeni vasi in hiši v Vremski dolini. Letos pa so s pomočjo Parka Škocjanske jame načrtovali širšo delovno akcijo, ki vključuje ureditev osrednjih točk naravne in kulturne dediščine v njihovem okolju. “Najprej smo očistili grad Školj, kjer se je že razraščala robida in druga podrast. Danes smo krajane pozvali k čiščenju okrog vremskega premogovnika in tajha. Škofeljski most pa bo na vrsti v prihodnjih tednih,” o poteku čistilne akcije pove Frankovič Franetičeva.

Za dolgoročen razvoj

Domačini vse več pozornosti namenjajo promociji Vremske doline za turistične namene. “Smo v vplivnem območju Parka Škocjanske jame, po Vremski dolini je speljanih več pohodniških poti. Želimo si, da bi turistom in mimoidočim predstavili, kaj imamo,” še pojasni predsednica društva.

Tega ni malo. Od rudnika črnega premoga v Famljah ali “š'hta”, kot mu pravijo domačini, gradu Školj, mlinov pa do prej omenjenih tajhov. “Zelo pomembno je, da domačini sami prepoznavajo dediščino in da jo želijo predstaviti drugim. Le tako lahko kraj dolgoročno zaživi,” pove etnologinja Darja Kranjc iz Parka Škocjanske jame, kjer z veseljem priskočijo na pomoč pri uresničevanju pobud domačinov.

Prvi korak k promociji kraja je bila postavitev informativnih tabel. “Tako lahko pred stavbo bivšega rudnika vidite informativno tablo, s pomočjo katere si ljudje lažje predstavljajo infrastrukturo rudnika. Nekaj tabel smo postavili tudi v bližino gradu Školj,” našteva etnologinja Darja Kranjc. “Grad štirih imen” lahko preberemo na tabli ob gradu Školj, na kateri je še kratek oris njegove zgodovine od 13. stoletja dalje, pa tudi nekaj skic in fotografij nekdaj mogočne zgradbe, ki je stala na izpostavljeni skalni pečini nad reko Reko.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano