Ljubezni pregoreče roža za premska pesnika

Knjiga Ljubezni pregoreče roža se razcveta, ki je nedavno izšla pod okriljem ilirskobistriške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, je posvečena dvema bistriškima rojakoma, rojenima na Premu - pesnikoma Dragotinu Ketteju in Bogomilu Faturju.

Novo knjigo, posvečeno dvema premskima pesnikoma, so v 
bistriški knjižnici Makse Samsa predstavili (na fotografiji z 
leve) hčerka pesnika Bogomila Faturja Lea Fatur, urednica 
knjige dr. Urška Perenič, dr. Igor Koršič z AGRFT in literarni 
zgodovinar dr. Denis Poniž. Foto: Arhiv Knjižnice Makse Samsa
Novo knjigo, posvečeno dvema premskima pesnikoma, so v bistriški knjižnici Makse Samsa predstavili (na fotografiji z leve) hčerka pesnika Bogomila Faturja Lea Fatur, urednica knjige dr. Urška Perenič, dr. Igor Koršič z AGRFT in literarni zgodovinar dr. Denis Poniž. Foto: Arhiv Knjižnice Makse Samsa

PREM, ILIRSKA BISTRICA > Knjiga, ki jo je uredila dr. Urška Perenič, s 16 prispevki 15 avtorjev nudi celosten in temeljit vpogled v življenje in delo umetnikov, ki sta pustila pečat v slovenskem kulturnem prostoru. “V bistvu gre za dvojno knjigo, za izbor seminarjev, ki smo jih predstavili na Premskih srečanjih. Ta so bila lani posvečena stoti obletnici rojstva pesnika Bogomila Faturja, letos pa 140. obletnici rojstva pesnika Dragotina Ketteja. Oba sta premska rojaka. Zato ni naključje, da je knjigo uredila prav Premka dr. Urška Perenič,” je povedal vodja bistriške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Igor Štemberger.

Naslov knjige Ljubezni pregoreče roža se razcveta je Urška Perenič stkala iz dveh verzov obeh pesnikov. “Želela sem ohraniti nekaj poetičnosti, hkrati pa poudariti njuno véliko temo in vrednoto, ki je ljubezen,” je pojasnila Pereničeva.

Knjiga je sestavljena iz dveh tematskih blokov. Prvi je posvečen Dragotinu Ketteju (1876-1899). Začenjajo ga prispevki, ki so jih napisali profesorji z ljubljanske Filozofske fakultete: dr. Irena Novak Popov, ki je raziskala proces nastajanja osebnostne in pesniške podobe Dragotina Ketteja in kako so se različni avtorji ukvarjali s Kettejem po njegovi smrti pri rosnih 23 letih, dr. Aleksander Bjelčevič, ki se je posvetil Kettejevi verzni tehniki, in dr. Urška Perenič, ki je osvetlila Kettejevo delovanje v ljubljanskem dijaškem društvu Zadruga.

Dr. Peter Scherber z Inštituta za slavistiko Univerze na Dunaju se je posvetil problematiki Kettejevih lirskih ciklov, slavist, teolog in pisatelj Peter Kovačič Peršin je v prispevku raziskal pesnikovo pojmovanje Boga, ki se razkriva v sonetnem ciklu Moj Bog. Prvi sklop knjige se zaključi s pregledom Kettejevih podob v risbah, slikah in kipih, ki jih je zbral Vid Skrbinšek, tudi avtor ilustracije obeh pesnikov na naslovnici knjige.

Drugi sklop knjige je posvečen pesniku Bogomilu Faturju (1914-1990), prav tako premskemu rojaku. Obsežen referat o Faturjevi poeziji je Urška Perenič pipravila in predstavila lansko poletje na Premskih srečanjih. Poleg nje so prispevke napisali še literarni zgodovinar, pesnik in dramatik dr. Denis Poniž, ki se je posvetil liričnosti Faturjevih pesmi, pesnik, novinar in publicist Peter Kolšek je raziskal zastopanost in mesto Faturjevih pesmi v antologijah slovenskega pesništva, Jolka Milič je prispevala nove prevode Faturjevih pesmi iz zbirke Teme in variacije v italijanščino, dr. Milan Štuhec je raziskal pesnikovo esejistiko, Faturjevo prevajalsko delo je predstavila Urška Klinc, dr. Igor Koršič je osvetlil Faturjevo delovanje na Akademiji za igralsko umetnost v letih 1945-1954, slovenistka in muzikologinja Polona Miklavc Žebovec pa je predstavila uglasbitve nekaterih Faturjevih pesmi.

Med prispevki najdemo tudi ponatis pogovora Silva Faturja z Bogomilom Faturjem, ki je nastal ob pesnikovi 70-letnici in je bil objavljen v publikaciji Primorska srečanja leta 1984. Uvodni tekst drugega sklopa knjige je očetu v spomin prispevala pesnikova hči Lea Fatur, ki je Pereničevi odprla vrata v svoj dom in očetovo zapuščino. “V mojem spominu je ostala podoba čutečega, vendar vase zaprtega človeka, predanega očeta in moža, zagnanega književnika in zlasti prevajalca. Nikoli se ni želel izpostavljati, kake pohvale pa je bil iskreno vesel. Zaradi vsega tega je marsikdaj (tudi po krivici) ostal v ozadju. Morda je tudi iz teh razlogov v tipkopisu ostalo neobjavljenih pet njegovih del,” je svoje spomine na očeta strnila Faturjeva.

KKV


Najbolj brano