Lipicanec, ki je postal “nori konj”
Na krožišče med Bazoviško, Lipiško in Regentovo ulico v Sežani so nedavno postavili kamnito skulpturo - lipicanca. Mnogim je všeč, nekatere pa moti: ene zaradi oblike (zato se ga je že prijel vzdevek “Crasy Horse”), druge zaradi štajerskega porekla, strokovnjaki pa občini očitajo, da ga je postavila brez strokovne presoje ali natečaja.
SEŽANA
>
“Krožišča so vstopne točke oziroma prvi stik z mestom, krajem. Kakšna so, veliko pove o samem kraju in njegovih prebivalcih. Tudi zato bi moralo biti urejanje javnega prostora zaupano strokovnjakom, torej arhitektom in urbanistom. Umeščanje skulptur v javne prostore je namreč zelo zahtevna naloga. Premišljene prostorske ureditve s kakovostnimi skulpturami dajo prostoru dodano vrednost, obenem pa so tudi identiteta mesta,” v zvezi z urejanjem krožišč pojasnjuje Maja Ivanič, predsednica društva arhitektov Slovenije.
Najuspešnejši način pridobivanja dobrih prostorskih ali arhitekturnih rešitev je javni ali vabljen arhitekturni natečaj, prek katerega pridobi investitor več strokovnih rešitev in med njimi izbere najprimernejšo.
A Občina Sežana kipa ni umestila v prostor z natečajem. Kamnita skulptura lipicanca, ki so jo postavili na krožišču na cesti za Lipico, je delo kiparja Francija Černelča s Štajerske, izklesal jo je v okviru tradicionalnega kiparskega simpozija v Makolah.
Kamniti blok za skulpturo je podarila družba Marmor Sežana, so nam pojasnili na občini. Marmor je poskrbel tudi za prevoz, sežansko komunalno podjetje pa je uredilo okolico desettonskega kipa.
Občina je za postavitev skulpture dobila soglasje Direkcije za ceste in ureditev izpeljala v skladu s predpisi za krožišča. Del otoka sicer ureja zazidalni načrt Lehte, ki dopušča objekte urbane opreme, del pa prostorsko ureditveni pogoji za KS Sežana, ki enostavnih objektov ne prepovedujejo, še pojasnjujejo v občinski upravi.
Dodali so še, da so lani izvedli javni natečaj s povabilom k oddaji predloga za oblikovanje in izdelavo kamnite skulpture znanim ponudnikom, a so ga preklicali, ker da nobena od prispelih ponudb ni v celoti ustrezala. Sicer pa da zamisel o kamniti skulpturi lipicanca na občini zori že nekaj časa, pobudo zanjo naj bi dalo več občanov.
Vendar pri umeščanju skulptur v javni prostor ne gre samo za tehnične in birokratske pogoje, temveč za oblikovanje javnega prostora, poudarja strokovnjakinja: “Župani se morajo zavedati, da je denar občin denar vseh davkoplačevalcev, prostor občine pa prostor Slovenije, nas vseh. Torej ni dovolj, da poseg v prostor zadovolji le občinsko upravo in del lokalnega prebivalstva. Strošek natečaja je v primerjavi s celotno življenjsko dobo prostora ali arhitekture povsem nepomemben in zanemarljiv,” je še prepričana Ivaničeva.
Z načinom umeščanja kipa se ne strinja niti lokavski arhitekt Matej Mljač, ki je med drugim projektiral dva trga v Sežani - trg pred cerkvijo in Trg 28. avgusta. Na slednjem je tudi nekaj kamnitih skulptur, ki pa so nastale pod okriljem strokovne komisije, ki je v natečaj vključila študente višje šole za oblikovanje kamna.
“V Sežani imamo višjo strokovno šolo za oblikovanje kamna, ki bi morala biti prva vključena v tak projekt,” pravi Mljač.Soglaša tudi z Ivaničevo, da je pri takih ureditvah javni natečaj zelo pomemben: “Preverjati je treba različne zamisli, rešitve. A v Sloveniji je vse možno, tudi to, da namesto likovnika, arhitekta in umetnika v prostor postavlja kipe, hiše in ceste birokrat.”
LEA KALC FURLANIČ