Lipica bi oživila stare posesti Ravne in Škule

“Naša velika želja je, da bi bilo na starih lokacijah na Pivškem in Postojnskem, kjer so bili skozi zgodovino prisotni lipicanci, te spet mogoče videti in da bi postali del tukajšnje turistične ponudbe,” pravi prvi mož Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak.

PIVKA, POSTOJNA > Prav na Postojnskem in Pivškem je bil v času avstro-ogrske monarhije največji del lipiškega posestva zunaj matične kobilarne. Danes ima Lipica pri dvorcu Ravne v pivški občini posest z obnovljenim hlevom za mlade žrebce, ki ga z občino že vključuje v turistično ponudbo, v postojnski občini pa posest v Škulah poleg nekdanjega dvorca, ki je danes v zasebni lasti in naprodaj.

Kobilarna Lipica ima danes le še sedmino nekdanje posesti. Konec 19. stoletja je imela namreč v lasti tudi posestva Škule, Prestranek, Bile in Poček, Ulačna, Ravne, Odolina, ... Skupaj so njene posesti merile več kot 2000 hektarjev.

Danes ima zunaj posestva v Lipici kobilarna le še okrog 40 hektarjev posesti v Ravnah v bližini Kala pri Pivki in okrog 20 v Škulah pri Velikih Brdih, nedaleč od Hruševja.

Na posestvu Ravne za okrog 50 mladih žrebcev skrbi pet ljudi. ”Na posestvu bi želeli razviti koncept družinske kmetije. K sodelovanju bi povabili na primer mlado družino, ki ima željo delati s konji. Ta družina bi tukaj živela in obenem prevzela skrb za konje. S tem bi se drastično zmanjšali stroški za delo in po mojem mnenju tudi dvignila kakovost skrbi za konje,” pravi Boštjan Bizjak. V ta namen bi morali dokončno urediti še bivalni del poslopja, za kar čakajo soglasje resornih ministrstev.

Lipicanski vrtec del turističnega ogleda

“Gospodarsko poslopje in del pašnikov v Ravnah je Lipica dobila nazaj v 90. letih in ga obnovila. Tam je žrebetišče, kjer so nastanjeni mladi žrebci, stari od dveh do štirih let. Mi marketinško temu pravimo lipicanski vrtec. Z letošnjim letom se bo tu začelo odvijati veliko več marketinških aktivnosti. Skupaj s pivškim zavodom za turizem smo se dogovorili, da bo žrebetišče postalo del ogleda Parka vojaške zgodovine in obratno,” pravi vršilec dolžnosti direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak. V primeru povpraševanja sodelujejo že zdaj, ogledi so mogoči po predhodnem dogovoru. Poleg tega so v Pivki kobilarni dali na razpolago tudi okrog 30 hektarjev površin nad kompleksom parka, kjer naj bi se prosto pasli starejši lipicanci in bili del ogleda parka.

S turističnega vidika pa bi bilo območje Ravn še zanimivejše, če bi pivški občini skupaj z zasebnim partnerjem uspelo uresničiti že nekaj let stare zamisli o prenovi nekdanjega dvorca v Ravnah, kjer so zdaj socialna stanovanja, v protokolarni in hotelski objekt. Predpogoj je, da občina od republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pridobi okoliška zemljišča.

V zasebni lasti in prav tako naprodaj je tudi posestvo Grad Prestranek, kjer se sicer odvijajo razne konjeniške aktivnosti. “Grad Prestranek bi bil za nas izjemnega pomena kot glavni osemenjevalni center v Sloveniji, ki ga zdaj ni. Toda gre za skoraj tri milijone evrov vreden nakup, za kar pa država ni izkazala interesa,” pravi Boštjan Bizjak.

Škule čakajo novega lastnika

Precej bolj nejasna pa je usoda nekdanjega dvorca v Škulah, ki je prav tako spomeniško zaščiten, a je njegova podoba trenutno bolj klavrna. Zadnja leta je v zasebni lasti štajerskega podjetnika Matjaža Grlja, a obremenjen z več hipotekami in naprodaj. Pred časom se je na javni dražbi prodajal po izklicni ceni slabih 190.000 evrov, a resnega interesa ni.

Bizjak pravi, da je ideje o obuditvi tega posestva že izmenjal tudi s postojnskim županom Igorjem Marentičem. “Občini smo dali pobudo, da bi skupaj, če bi bilo možno, prišli do sredstev, obnovili posestvo Škule in tu naredili zanimivo turistično točko z glavno znamenitostjo - uhlevljenimi lipicanci. Kobilarna bi lahko na to lokacijo, kjer bi se pasli, preselila starejše konje, ki jih težko vzdržujemo, in s tem znižala stroške oskrbe.” Zdaj po njegovih besedah svoje travnike v Škulah redno kosijo za samooskrbo s krmo.

Na postojnski občini pravijo, da so vse takšne pobude sicer dobrodošle, ker bi oplemenitile turistično ponudbo občine in da je občina pripravljena pomagala po svoji moči in v svojih okvirjih, interesa za nakup objekta pa, tako kot država, nima.

2000 hektarjev posesti je imela Kobilarna Lipica ob koncu 19. stoletja zunaj Lipice. Zdaj ima le še 60 hektarjev.

Zamislim o turističnem razvoju dislociranih enot kobilarne je naklonjena tudi predsednica sveta Koblarne Lipica Miranda Groff Ferjančič: ”Na svetu zavoda smo se že pogovarjali, da bi se morala kobilarna nujno bolj intenzivno vključiti v lokalno okolje. Da bi sam javni zavod izvajal neke turistične aktivnosti na dislocirnaih enotah, ni mogoče oziroma bi morali videti poslovne načrte. To, da bi bila Lipica podpora razvoju turistične dejavnosti v lokalnem okolju, pa se mi zdi absolutno smiselno. Na ta način bi se združil javni vidik promocije konj in kobilarne z razvojem turizma tudi širše, ne samo znotraj zavarovalnega območja kobilarne,” nam je dejala.

VERONIKA R. ŽENKO

---