Lintver je zdrav zaradi košutnika

Naravno zdravljenje z rastlinami je povsod po svetu ponovno v porastu. Čeprav so tudi pri nas mnoga tradicionalna znanja o tovrstni rabi rastlin že izgubljena, pa so nekatera še ohranjena. Še več jih bo do poletja, ko se bo zaključil projekt o zdravilnih rastlinah na območju reke Reke.

Na uvodni delavnici so študente animirali (z leve) Vanja 
Debevec, Andrejka Cerkvenik, Jasna Majda Peršolja, Boris 
Čok in Katja Hrobat Virloget. Foto: Bogdan Macarol
Na uvodni delavnici so študente animirali (z leve) Vanja Debevec, Andrejka Cerkvenik, Jasna Majda Peršolja, Boris Čok in Katja Hrobat Virloget. Foto: Bogdan Macarol

MATAVUN > “Znanje o domačem zdravljenju, ki sem ga prejela od svoje mame, tet in strin iz Rodika ter od dobrih sosed in domačih zdravilk iz Križa pri Sežani, bi rada kot štafeto prenesla naprej. Leta se mi kar kopičijo, kmalu me lahko obišče gospa Spominčica in potem ne bom mogla tega, kar vem, predati naprej,” je upokojena učiteljica Jasna Majda Peršolja, ki je otroštvo preživljala v Rodiku, razkrila, od kod ji znanje o zdravljenju z rastlinami.

Učenje po lintverju

Da je pri tem uspešna, dokazuje z osebno izkušnjo. “Kot otrok sem, ker še ni bilo cepiva, zbolela za otroško paralizo. Posledice si že celo življenje namesto s tabletami uspešno lajšam z zelišči,” je še razkrila zvedavi skupini študentov na delavnici projekta Zdravilne rastline Unesco Mab Biosfernega območja Kras.

Poleg ljudske uporabe gabeza, ognjiča, divjega kostanja ter natreska, slednji je kot zdravilo za boleča ušesa znan kot ušesnik, je njihovo zanimanje vzbudila tudi z zgodbo o lintverju: “To je velika in debela zelena kača, ki živi v podzemlju. Občasno pride na površje in tam zauživa košutnik, arniko, trpotec, brezo, divje jagode in dišečo perlo. Ker so ljudje videli, da je kljub starosti zdrav, so jih začeli nabirati tudi sami ter jih, namočene v žganju, uporabljali pri slabi prebavi, za zdravljenje ran in še za marsikaj drugega.”

Zdravilni uroki, učinkovine in energije

Desetim študentom dediščine, zgodovine, biodiverzitete in dediščinskega turizma Univerze na Primorskem je nekaj zanimivih starih izročil o zeliščih predal tudi Boris Čok. Tudi on jih je zbral od svojih prednikov in sosedov, zlasti žensk. Nekaj jih je zapisal tudi v knjigah. “V Preložah in Lokvi se je zdravljenje z naravo ohranilo tako rekoč do pred kratkim. Skupaj z uroki, znanje o njih so imele zlasti starejše ženske, so za zdravljenje uporabljali tudi bršljan, praprot ter mokovec, tuja jim ni bila niti posebna zdravilna energija starih dreves,” je povedal.

V projektu, ki ga financirata Evropski socialni sklad in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, izvaja pa ga Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, so združili moči koprska Fakulteta za humanistične študije, Park Škocjanske jame ter Andrejka Cerkvenik. Slednja upravlja z zaščiteno Beljevo domačijo v Kačičah, pod okriljem katere je tudi učno doživljajski vrt z več kot 160 vrstami uporabnih rastlin.

Iz dediščine v tržno blago

Študentom, ki bodo raziskovali tradicionalna znanja o ljudskem zdravilstvu od Snežnika do Škocjanskih jam, bo delovna mentorica biologinja mag. Vanja DebevecGerjevič, zaposlena v Parku Škocjanske jame. “Skupaj bomo poskusili pripraviti predloge za aplikativno uporabo zdravilnih rastlin v tržne namene,” je izpostavila. “Lani ustanovljena parkovna mreža univerz očitno že deluje. To, da so nas povezala zdravilna zelišča, ni nič presenetljivega. So namreč del biokulturne pestrosti parka, ki vključuje pestrost življenja v vseh njegovih pojavnih oblikah: biološki, kulturni in jezikovni. Te so med seboj povezane in so se verjetno skupaj razvijale,” je podčrtala eno od poslanstev Unescovih biosfernih območij, kamor kot eno od 631 območij na svetu sodi tudi park.

S študenti, ki bodo na terenu do konca julija, bo delala tudi vodja projekta Katja Hrobat Virloget, predavateljica na Univerzi na Primorskem. “V sodelovanju z informatorji, domačini, bomo prišli do nabora lokalnih znanj o uporabi rastlin ter ostalih pomagal. Zanimalo nas bo marsikaj, od pogostosti, razlogov in postopkov priprave; obredov in zgodb; zapisali bomo ljudska poimenovanja rastlin; rabo redkih in danes zavarovanih rastlin; razloge za nerabo. Preučevali bomo tudi okoljsko in kulturno pogojene vrednote,” je izpostavila.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano