Likvidacija spodletela, Javor v prisilko

Okrožno sodišče v Kopru je na predlog likvidacijskega upravitelja nad družbo Javor d. d. v likvidaciji začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave. Zaradi večinoma neuspešnih prodaj odvisnih družb, od katerih je ena že končala v stečaju, ena pa v likvidaciji, in pomanjkanja obratnega kapitala možnosti za uspešno likvidacijo, ki predvideva poplačilo vseh terjatev upnikov, namreč ni bilo več. (Ne)potrditev prisilne poravnave je zdaj v rokah upnikov, ki jim Javor d. d. skupno dolguje več kot 23 milijonov evrov.

PIVKA > Družba Javor d. d. je bila v podajo predloga za prisilno poravnavo prisiljena, saj je po pojasnilih likvidacijskega upravitelja Milana Šilca nek manjši upnik že dal predlog za stečaj. “Na ta način - z grožnjo s stečajem - je prišel do poplačila. V izogib takšnim 'intervencijam', predvsem pa zaradi propada Factor banke, ki je podprla likvidacijski proces in delovanje odvisnih družb, se je v korist večjega poplačila vseh upnikov kot v stečaju, prijavila poenostavljena prisilna poravnava ter hkrati dokapitalizacija z vstopom vseh upnikov,” je Šilc pojasnil, da družba, ki je insolventna, po njegovem vendarle še ni zrela za stečaj.

Poslovodstvo Javorja je na sodišče vložilo predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave potem, ko je bil na sodišče že podan tudi umik predloga za uvedbo stečajnega postopka. Rok za pritožbo na odločitev sodišča o začetku postopka se sicer še ni iztekel.

V kolikor bo postala pravnomočna, bo moral Javor v roku štirih mesecev izpeljati glasovanje upnikov o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave. Ta je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev predstavlja vsaj 60 odstotkov vseh terjatev oziroma več kot polovica vseh upnikov.

Bivšim zaposlenim 20-odstotno poplačilo

Šilc v načrtu finančnega prestrukturiranja navaja, da bo navadnim upnikom družba iz pozitivnega denarnega toka in unovčitve nezastavljenega premoženja poplačala dva odstotka terjatev do konca leta 2017, z imetniki prednostnih terjatev (bivšimi zaposlenimi) naj bi se družba izvensodno dogovorila za 20-odstotno poplačilo, zavarovani upniki pa naj bi bili poplačani iz odprodaje zastavljenega premoženja

Šilc je sicer že v poročilu o poteku likvidacijskega postopka ugotavljal, da je, kljub temu, da je za skoraj vsa hčerinska podjetja, ki so bila v likvidnostnih težavah, pridobil strateške investitorje, “politika glavnih hipotekarnih upnic Banke Koper in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) dejansko onemogočila izvedbo v škodo vseh upnikov, prav tako pa tudi njih samih”, in sicer zaradi neuspešnega dogovora o prihodnjem odkupu nepremičnin.

Kot je znano, je odvisna družba Vezane plošče medtem zato že končala v stečaju, Lamelirani program pa v likvidaciji. Kupec se je našel le za program furnirja na Prestranku, kjer pa ostaja odprto vprašanje nepremičnin, ki jih je DUTB doslej prodajal v izvršilnih postopkih. Na kupca čaka tudi Javor Trgovina v Ljubljani. V najemu pa ostaja družba Javor Opažne plošče v Belskem.

Iz načrta finančnega prestrukturiranja je razvidno, da imajo upniki do družba Javor d. d., ki sicer nima več nobenega zaposlenega, saj so bili v preteklosti bodisi odpuščeni bodisi preneseni na odvisne družbe, za 13,4 milijona evrov nezavarovanih terjatev z ločitveno pravico, za 2,7 milijona navadnih terjatev, za 1,8 milijona prednostnih terjatev in za 5,5 milijona zavarovanih terjatev. Z več kot sedem milijoni terjatev je največja upnica DUTB, s šestimi milijoni pa ji sledi Banka Koper. Družba ima medtem le za devet milijonov evrov sredstev, od tega največji delež predstavljajo nepremičnine, katerih tržna vrednost je ocenjena na pet milijonov evrov.

Črn scenarij za pivški kompleks?

Bojan Kramar, območni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko, nam je povedal, da v sindikatu o uvedbi postopka poenostavljene prisilne poravnave niso bili obveščeni. Je pa do možnosti, da bi bila uspešna, zelo zadržan. “Zdi se mi, da obstaja prevelik razkorak med možno vrednostjo unovčitve premoženja in obveznostmi,” je ocenil.

Prav tako se boji, da bo po stečaju Vezanih plošč in likvidaciji Lameliranega programa, ki sta delovali v pivškem kompleksu, tukaj prišlo do razprodaje premoženja po kosih. Upanje, da bi po uvedbi stečaja prišlo do nadaljevanja proizvodnje pod najemnikom oziroma do odprodaje poslovne celote zaradi zapletene lastniške prepletenosti, namreč skorajda ni več. “Tudi stečajna upraviteljica ne izkazuje nobenih aktivnosti v to smer,” še pravi Kramar.

Bojazen, da se bo zgodil črn scenarij, da se bo oprema razprodala, nepremičnine pa začele propadati in da “bodo sredi Pivke neke ruševine in čudno stanje nekaj let”, je že pred dnevi izrazil tudi pivški župan Robert Smrdelj. Čeprav občina nima vzvodov, razen opozarjanja, da bi vplivala na deležnike, je izrazil pričakovanje, da bodo tako stečajna upraviteljica kot matična družba in upnica Banka Koper prišli do rešitev, saj je proizvodnja vezanega lesa ne nazadnje poslovno zanimiva.

VERONIKA R. ŽENKO

---