Lepe hiše grdo propadajo

Poleg najbolj odmevnega primera prazne palače nekdanje policijske uprave je v strogem središču Postojne še kar nekaj v celoti ali delno praznih in propadajočih kulturno-zgodovinskih stavb, ki so žrtev pomanjkanja denarja in volje za obnovo kulturne dediščine, zgrešenih preteklih poslovnih in prostorskih odločitev, gospodarske krize, pa tudi težnje po selitvi v nove prostore.

POSTOJNA > V stečajni masi je pristala ena najstarejših stavb, dvorec tik ob glavnem mestnem trgu. Do preselitve v novozgrajeni hotel Kras je v njej domovala Banka Koper, nato jo je novi lastnik, družba Epic, neuspešno prodajal, nazadnje pa je s stečajem Epica pristala v stečajni masi. V stečajni masi Primorja je končala tako imenovana Filipčičeva vila na Cankarjevi ulici iz leta 1925. Pretežno prazna je palača na Ljubljanski ulici, zgrajena v tridesetih letih prejšnjega stoletja kot podružnica tržaške banke, kjer je nekdaj deloval SDK. Že vrsto let je prepuščena propadanju stavba stare porodnišnice iz konca 19. stoletja ob promenadi proti Postojnski jami, ki je v lasti Občine Postojna.

V pritličju je občina začasno uredila enoto vrtca, sicer pa naj bi v njej uredili hostel in center nevladnih organizacij. A bo za to treba najprej zagotoviti finančne vire.

Nerealne prodajne cene

Glede ostalih stavb pa na občini pravijo, da denarja za odkup seveda nimajo. “Zato so naše aktivnosti usmerjene predvsem v iskanje potencialnih investitorjev, ki bi nepremičnine z velikim potencialom in kulturnozgodovinskim pomenom obudile v življenje,” pravi župan Igor Marentič. In dodaja, da bodo prisluhnili pobudam in ponudili pomoč pri revitalizaciji stavb. Po oceni občine bi bila stavba nekdanje policijske uprave idealna lokacija za ureditev upravne enote, saj v občinski stavbi že primanjkuje prostora. “V stavbo nekdanje banke je možno umestiti različne dejavnosti, še najbolj galerijske oziroma kulturne. Vendar pa so prodajne cene stavbe nerealne in kot take še dolgo ne bodo prepričale oziroma bile dostopne novemu morebitnemu lastniku. Ocenjujemo, da bo glede na stanje gospodarstva v Sloveniji in v občini s takšno ceno še dolgo prazna,“ pravi župan.

Vprašanja glede interesa smo naslovili tudi na stečajnega upravitelja družbe Epic Dušana Taljata, vendar odgovorov nismo dobili. Je pa iz javno dostopnih podatkov razvidno, da je bila pri tretji prodaji na javni dražbi izklicna cena dobrih 400.000 evrov, kar je 100.000 evrov manj od likvidacijske in pol manj od ocenjene tržne vrednosti. Ker dražbe niso bile uspešne, je stečajni upravitelj že dvakrat ponovil tudi postopek nezavezujočega zbiranja ponudb.

Da so glede na razmere na nepremičninskem trgu, vrsto praznih poslovnih prostorov, sploh pa glede na potreben vložek v obnovo zaščitenih stavb takšne cene nerealne, meni tudi nepremičninski poznavalec Boris Kaluža, direktor agencije Nepremičnine Land. Obenem dvomi, da bi glede na vse okoliščine utegnile zanimati zasebne investitorje. “Če ne bo občina zadeve prijela v roke, se bojim, da ne bo nič,” pravi Kaluža.

Identiteta mesta so stare hiše

Po besedah postojnske umetnostne zgodovinarke Polone Škodič pa se ne gre slepiti, da so razlog za današnje stanje tudi pretekle napake, ko so se odločitve sprejemale “brez pravega občutka, premisleka, vizije, stroke“ in ko je prevladala želja po novogradnjah. Glede na krizno situacijo in obenem tudi preveliko togost zakona o varstvu kulturne dediščine se tudi sama boji, da hitrih rešitev ni, “kar je strašna škoda, saj nevzdrževanje pomeni hiter propad.” Zato apelira na vse pristojne, naj “s pogovorom pametnih glav” ne prepustijo biserov, ki so identiteta mesta, propadu. “Kje je kakšna stavba, narejena v novejših desetletjih, da se ji lahko klanjamo kot lepi in kakovostni arhitekturi, ki bo ostala sto, dvesto in več let?” še sprašuje.

VERONIKA R. ŽENKO

---