Kruh kamnoseka ima dve skorji
Po desetletjih bogate kamnoseške tradicije in zatem skorajšnjem izumrtju kamnosekov so ti zdaj spet v vzponu. Ugotavljajo pa, da so jih v tem času prehiteli stroji, zato veliko kraškega kamna konča pri kupcih neobdelanega. Da bi mu dodali večjo vrednost, se vse tesneje povezujejo, pogrešajo pa obljubljeno kamnoseško središče.
Andrea Mervic iz Cerovelj dokazuje, da je za kamnarje Kras že poenoteno tržišče Foto: Bogdan Macarol
PLISKOVICA
>Potem ko je dež pregnal vse rekreativne popestritve Festivala kamna, pa tudi delavnico gradnje suhega zidu, je 14 ljubiteljskih in poklicnih kamnarjev festival še bolj izrabilo zase. “Ker se med letom leta težko dobimo, je festival priložnost za navezovanje stikov in medsebojno spoznavanje, saj le skupaj lahko nastopimo na večjih trgih in projektih,” je povedal Jernej Bortolato, mojster kamnoseštva in glavni pobudnik festivala.
Kot predsednik sežanske obrtne zbornice, v katero je včlanjenih 16 kamnarskih podjetij, zaznava pri kamnarjih premike na bolje. “Naša strokovna osnova je sežanska višja šola za oblikovanje materialov, dobro sodelujemo tudi s podjetjem Marmor. Ugotavljamo pa, da bi morali čez mejo izvažati zlasti končne izdelke in ne pretežno surovega kamna. Pri tem bi nam koristilo tudi napovedovano Središče za kamen, katerega ideja je še kako živa, žal pa še ni potrebnega denarja,” je še izpostavil nujen korak.
Da je sodelovanje nuja, pritrjuje tudi Andrea Mervic iz Cerovelj na italijanskem delu Krasa. “Oboji obdelujemo kraški kamen s podobno tehnologijo in imamo podobno paleto izdelkov. Naš cilj mora biti prodor z njim na svetovne trge, kjer je še ne toliko nazaj že bil na dobrem glasu,” je bil Mervic hvaležen za povabilo na festival.
Kot diplomirani kamnosek, naziv mu je podelil Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v Trstu leta 1991, je samozaposlen. “Moji kupci so zlasti Kraševci, ki se zavedajo lepote in obstojnosti tega kamna. Počasi prodira tudi zavedanje, da mu beton ni enakovreden, saj neredko začne razpadati že po 30 letih,” je pohvalil vračajoči se občutek za tradicionalno rabo dekorativnega in uporabnega kamna.
Novo generacijo kamnarjev bogatijo tudi ženske. Ena izmed njih je Katja Juren iz Orleka, ki zaključuje višješolski študij oblikovanja kamna v Sežani. “Šola mi je dala ogromno, od teorije do prakse, ki smo jo imeli res mnogo. Za diplomo bom z ročno obdelavo kamna obnovila domačo klet. Po študiju mi je izziv izdelava dekorativnih kamnitih izdelkov, saj se v masovni izdelavi ne vidim,” je povedala Jurnova, ki razbija tabu še zadnjih posameznikov, da kamnoseštvo ni za nežnejši spol.
Sežansko podjetje Marmor, ki pridobiva kamen v kar treh kamnolomih (med njimi je je tudi Lipica 1, največji slovenski kamnolom naravnega kamna, skoraj tretjino kamna prodajo brez obdelave. “Surovega kamna v obliki polizdelkov prodamo okrog 30 odstotkov, največ v Italijo, Anglijo in Švico ter zadnje čase tudi na bližnji in daljni Vzhod ter v Ameriko, Naš cilj pa je prodati čim več izdelkov z dodano vrednostjo,” je povedal vodja komerciale Ciril Sigulin. Kot največji kamnarski delodajalec na slovenski strani Krasa zaposlujejo 66 oseb, med katerimi je šest inženirjev, osem mojstrov klesanja, dva od njih z mojstrskim izpitom.
Večji delež končnih izdelkov prihaja iz kamnoloma Kamnoseštvo Tavčar iz Povirja. “Našega apnenca tipa repen prodamo največ, kar 80 odstotkov, kot končne izdelke, petino pa kot polizdelke v obliki standardno rezanih kosov kamna. Kupci so zlasti kamnoseki iz Slovenije, medtem ko je izvoz v tujino, zlasti v Italijo, v zadnjih letih dokaj upadel,” je povedal Janko Tavčar. V podjetju je trenutno zaposlenih osem delavcev, od tega sta dva z mojstrskim nazivom, nekaj je tudi inženirjev, katerih naloga je tudi tehnološki in oblikovalski razvoj podjetja.
Donedavno številčne kamnoseške vrste na Krasu danes zapolnjujejo posamezniki, ki v tem poklicu vztrajajo iz različnih razlogov. “S kamnom se v naši družini ukvarjamo že vsaj štiri generacije. Sam sem obrt prevzel od očeta, ki mi je približal te veščine in mi je še vedno v pomoč,” je povedal Mitja Gulič iz Koprive in dodal: ”Čeprav ima kruh kamnoseka dve skorji, pa ga ne bi zamenjal. Obeta se izboljšanje, prometa imam letos namreč čedalje več, a se zavedam, da moram v neusmiljeni globalni konkurenci napredovati tudi sam. Vsako leto se tako udeležim sejma v Veroni, kjer spremljam trende v oblikovanju kamna ter - ker so v tem Italijani vodilni v svetu - prikaza delovanja in uporabnosti novih strojev za obdelovanje kamna.”
BOGDAN MACAROL