• Evgen Gerželj, Edvin Drobnjak, Tomaž Zorman, Slavko Polak, 
Klavdij Bajc in Elena Varljen Bužan (z leve) so na Belajevi 
domačiji obiskovalcem predstavili svoje dojemanje stanja in 
ohranjanja biodiverzitete Krasa in Notranjske.
    Evgen Gerželj, Edvin Drobnjak, Tomaž Zorman, Slavko Polak, Klavdij Bajc in Elena Varljen Bužan (z leve) so na Belajevi domačiji obiskovalcem predstavili svoje dojemanje stanja in ohranjanja biodiverzitete Krasa in Notranjske.
    Foto: Lea Kalc Furlanič
  • Če izginejo krave, izginejo tudi kali (v ozadju je kal Globočaj 
pri Brestovici pri Povirju) in  suhi kraški travniki (v ospredju), ki 
se ponašajo z izredno veliko pestrostjo rastlin. Med njimi  je 
tudi veliko zdravilnih zelišč.
    Če izginejo krave, izginejo tudi kali (v ozadju je kal Globočaj pri Brestovici pri Povirju) in suhi kraški travniki (v ospredju), ki se ponašajo z izredno veliko pestrostjo rastlin. Med njimi je tudi veliko zdravilnih zelišč.
    Foto: Marica Uršič Zupan

Krave za pisane trave

torek, 8. september 2015, 06:00

Da so Kraševci močni, čili in zdravi, je zapisal že Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske. Taki so bili, ker so od vselej znali dobro sobivati z naravo, iz nje črpati zdravilne in duhovne učinke, predvsem pa primerno kmetovati in gozdariti. Danes se je odnos in upravljanje s pestro kraško biodiverziteto zaradi industrializacije družbe spremenil. Kaj to za Kras pomeni, so ugotavljali na okrogli mizi v sklopu 2. zeliščnega festivala.

KAČIČE, DANE PRI DIVAČI > Biosferno območje Kras je zaradi svojih izjemnih biodiverzitetnih, geomorfoloških in geoloških danosti zaščiteno, a se pestrost rastlinskega in živalskega sveta kljub temu zmanjšuje, je povedala Elena Varljen Bužan, predstojnica Inštituta za biodiverzitetne študije na Univerzi na Primorskem. “Eden od razlogov za upadanje biodiverzitete je opuščanje živinoreje, zaradi česar se travniki in pašniki zaraščajo, zato izgubljamo rastlinske in živalske vrste.”

Vse manj kalov in vrtnih strnadov

Ker ni živine, se zaraščajo tudi kali, ki so bili v preteklosti pomembna življenjska okolja, zdaj pa se zaradi njihovega izginjanja rušijo ustrezna razmerja in odnosi med vrstami. “Za nameček pa še ljudje vanje spuščajo zlate ribice, ki se jih doma naveličajo gojiti, in s tem v kale naseljujejo neavtohtone ter za povrh še invazivne živali, ki pojedo ličinke izvirnih,” je o škodljivem ravnanju ljudi povedala Bužanova.

Klavdij Bajc z novogoriškega zavoda za varstvo narave je opozoril na upad števila nekaterih živalskih vrst na Krasu, ki ga zaznavajo z monitoringom. Izpostavil je primer metulja kraški zmrzlikar in ptico vrtni strnad. Vrtnih strnadov je bilo v preteklosti na Krasu več kot 50.000 parov, zdaj jih je samo še 5000.

Majhne posesti so tudi rešitev

Manj zaskrbljenosti za ohranjanje pestrosti biodiverzitete Notranjske in Krasa pa je pokazal Slavko Polak, višji kustos v Notranjskem muzeju v Postojni. Zakaj? “Zato, ker je to območje precej razparcelirano, razdrobljeno,” jepoudaril značilnost Krasa in Notranjske, ki je za razvoj kmetijstva sicer pogosto ovira, za ohranjanje biotske pestrosti pa prednost.

Bajec je ob tem še dodal, da k ohranjanju narave prispevajo številni sektorji - od gozdarjev in kmetov do vodarjev, naravovarstveni zavod pa vse to nadzira, “Čez 50, 100 let bo še ostalo nekaj za naše zanamce,” so si bili enotni sogovorniki.

Vendar pa bo treba kmete še bolj vzpodbujati, da bodo kmetovali trajnostno in s tem skrbeli za naravo. “Pa čeprav,” kot je izpostavil eden od sogovornikov, “je problem našega kmetijstva, da so zaradi EU-direktiv kmetje lahko le veliki kmetje, majhni pa ne preživijo in jih zato izgubljamo.”

Evgen Gerželj iz Dolenje vasi, predsednik Društva rejcev drobnice Krasa in Istre je omenil, da je zanimivo opazovati biodiverziteto delujočih pašnikov. “Kako leto se tam razraste toliko šetraja, tipičnega kraškega zelišča, da je veselje ga gledat.” Tudi paša namreč ugodno vpliva na biodiverziteto. Žal pa je v Sloveniji od dvanajst avtohtonih pasem živali devet že ogroženih. Gerželj še ocenjuje, da je sreča za ohranjanje biodiverzitete tega območja, da tu ni možno gojiti intenzivnega kmetijstva. “To rešuje Kras,” je dejal. Vsi pa so se strinjali, da sta reja goveda in drobnice pomembna za ohranjanje biodiverzitete kraških travnikov.

Edvin Drobnjak, divaški revirni gozdar, pa je seznanil, da se bor na Krasu, ki sicer ni avtohtona drevesna vrsta, niti ne širi niti ne krči. Gozdarji morajo še vedno paziti, da se ne širi preveč. Ustvarja pa prostor oziroma podlago številnim avtohtonim listnatim vrstam.

Tomaž Zorman iz Parka Škocjanske jame je dodal, da so prav pri gozdnih vrstah manjše površine prednost. Če na manjši površini zboli katera od drevesnih vrst (črni gaber je podvržen raku, pogosto oboleva tudi hrast), je bolezen lažje zajeziti kot na večji površini. V Parku sicer z rednimi meritvami spremljajo spreminjaje posameznih vrst ali življenjskih okolij: “Gvana netopirjev je recimo tako onesnažena s težkimi kovinami, kar pred leti ni bila. Nasprotno je bila reka Reka domala mrtva, pa so njeno onesnaženost uspeli zelo zmanjšati,” je Zorman navedel dva primera.

Tega bi bilo še več, če bi bili ljudje tesneje povezani z naravo. Kot so bili pred stoletji, o čemer je spregovoril Boris Čok iz Lokve. Naravo so častili z obredi, se ji priporočali za rodnost in dobro letino, številne zeli pa uporabljali za zdravljenje in za duhovno moč. Verjeli so tudi v zdravilno moč vode (daleč znan je lokavski izvir Vroče) in varovalno moč kamnov osamelcev - “stražičev”, ki so varovali črede pred zvermi.

Seno proti kašlju

Poleg okrogle mize, ki jo je povezoval fotograf in biolog Bogdan Macarol, so v sklopu 2. zeliščnega festivala, katerega pobudnica je Andrejka Cerkvenik z Belajeve domačije v Kačičah, študentje Univerze na Primorskem, predstavili izsledke raziskave o dediščini zdravilnih rastlin in ljudske medicine biosfernega območja Kras.

“Tud seno je dobro, mrve od sena je dobro det močit gor, djet prevjet in tisto soparo dihat, si glavo obokat ino dihat tistu (seneni drobir je dobro prevreti v vroči vodi in nato z ovito glavo vdihovati paro, op. av.),“je študentom o učinkih senenega drobirja povedala ena od informatork, Zofija Jaksetič iz Podgraj. Enako koristno je borovo lubje, prekuhano v vodi. “Kar smo imeli oslovski kašlj, so nas pelali gor v boričje, pa smo vdihavali tisti zrak. (Ko smo imeli oslovski kašelj, so nas peljali gor v borov gozd, pa smo vdihovali tisti zrak, op. av.),“ je o zdravilnih učinkih bora še povedala informatorka.

Študentje so ugotovili, da so ljudje na območju od Snežnika do Škocjanskih jam najpogosteje uporabljali materino dušico, kamilico, rman, navadni slez, veliko koprivo, navadni gabez, vrtni ognjič in še 30 drugih rastlin.

Poleg njihove uporabe so raziskali tudi druge načine zdravljenja, na primer z apotropejskimi (zaščitnimi) dejanji. Informatorka Marija Meden iz Senožeč jim je, denimo, povedala, kako so preganjali zobobol: “Če je pa bolov zwb .. starejši so meli trdne zwbe, ma če je kšn zob bolow … je pej nš stric ukazov … tiste škrli … tiste škrli… smo meli po dvoriščh škrli … močit z vodo škrli in bosi po tistih šklih hwdit (Če je bolel zob, starejši so imeli trdne zobe, a vseeno, če je kakšen zob bolel, je naš stric ukazal, naj z vodo močimo škrle po dvorišču in bosi hodimo po njih, op. av.).”

Pod mentorstvom docentke Katje Hrobat Virloget so študentje pripravili tudi predloge za praktično uporabo zdravilnih zelišč v tržne namene, vendar v skladu z načeli ohranjanja narave in trajnostnega razvoja.

LEA KALC FURLANIČ


Povej naprej:

 

Mnenja