Kraški šetraj - perspektivna kraška začimbnica

Za katere jedi je kraški šetraj primeren kot začimba, na kaj učinkuje, kako zdravilen je, kako ga destiliramo, za kaj uporabljamo eterično olje, kako ga vzgajamo, ali ima gospodarski potencial? Na ta in še druga vprašanja so dobili odgovore udeleženci delavnic ob prazniku šetraja na Belajevi domačiji v Kačičah.

KAČIČE > “Že četrto leto na naši domačiji širimo nasad kraškega šetraja. Poleg pridelave za hišno znamko izdelkov testiramo način vzgoje kraškega šetraja na foliji brez dodatkov gnojil, namakalnega sistema in uporabe zaščitnih sredstev,” pojasnjuje lastnica Belajeve domačije oziroma zeliščno-ekološke domačije v Kačičah Andrejka Cerkvenik.

Vršičke šetrajevih grmičkov še pred cvetenjem ročno porežejo za pripravo začimbnice v kulinarične namene, za to so prav posebej razvili svojo znamko izdelkov. Proti koncu poletja pa grmičke porežejo z električnimi škarjami, jih destilirajo in pridobivajo eterično olje. Iz 17 kilogramov rastline (kar je približno 60 grmičkov) dobijo približno 70 mililitrov eteričnega olja, ki pa na tržišču še ni tako uveljavljeno kot denimo sivkino olje in še nima definirane cene, razloži biolog Bogdan Macarol.

“Poper revnih”

Kraški šetraj je zelo zdravilen. Cerkvenikova izpostavlja, da “se odlično razume s stročnicami, prijateljuje z mesom, ribami, zelenjavo, krompirjem, mlečnimi izdelki, testeninami, domačim kruhom, polento. Skrbi za boljšo prebavo, 'pospravlja nered' v našem telesu, je močan antioksidant - je nekakšna celostna hišna zdravilka.”

Ob prazniku te kraške začimbnice so pri Belajevih ponujali celo doma varjeno pivo s šetrajem, razne jedi, kot so ričet ali mlečni izdelki, ter kruh in slano pecivo s šetrajem.Ker je pikanten, se ga še iz preteklosti drži sloves “popra revnih”, ki si pravega niso mogli privoščiti.

Tradicionalna zeliščarska uporaba pa je vezana na dihala (pri prehladu, kašlju, zasluzenju in bronhitisu) in prebavila (za spodbujanje prebave, odpravljanje napetosti v trebuhu, vetrovih in pri diareji).

Prezrta avtohtona začimbnica

Kako pristopiti k primernemu izkoriščanju kraškega šetraja na rastiščih v naravi in kako ga saditi in gojiti, da bi razvili donosno kmetijsko panogo? Cerkvenikova, ki pravi, da je kraški šetraj v primerjavi z drugimi začimbnicami podcenjen, je skupaj s partnerji pripravila projekt in ga prijavila na razpis Las. Če bodo izbrani, bodo raziskovali in preučevali kraški šetraj tako, da bodo ugotavljali kvaliteto in donosnost testnih polj in izvornih nasadov šetraja, “na podlagi rezultatov bomo ocenili, ali je pridelava in predelava šetraja za uporabo v fitoterapiji, kulinariki in kozmetični industriji donosna in perspektivna kmetijska panoga - ali redna ali dopolnilna,” pojasnjuje Cerkvenikova.

Ter optimistično sklene: “Ob poplavi raznih prehranskih dopolnil in začimb iz tujine se mi zdi pomembno, da se poleg domače pridelave zelenjave in sadja krepi tudi zavedanje o pomenu pridelave in uporabe lokalnih začimb v vsakdanji prehrani. Tu vidim veliko priložnost tudi na področju vključevanja lokalnih začimb v slovensko enogastronomijo. Ob tem je izrednega pomena, da prek šetraja krepimo turistično prepoznavnost Krasa kot zeliščne destinacije in pokrajine z izjemno biotsko raznovrstnostjo.”

Vendar ob tem še poudari, da je vizija njene dejavnosti zgolj gojenje kraškega šetraja in ne, da nabira prosto rastočega v naravi. Pri čemer je treba biti zelo previden, opozarja, saj se lahko z nepravilnim in pretiranim nabiranjem uniči njegova rastišča, kakor se je zgodilo na Hrvaškem z divjeraslim smiljem.

LEA KALC FURLANIČ

---