Kraševci utirajo pot rdečim peninam

Ko pomislimo na penino, je to zagotovo bela penina z mehurčki. A tudi rdeče penine se vse bolj uveljavljajo. Kraški pridelovalci penin pobirajo najvišja priznanja, na svetovni in slovenski vinski zemljevid pa postavljajo seveda penine na osnovi vina teran.

Odpri galerijo

DUTOVLJE > Na Krasu je kar enajst pridelovalcev penin, nekateri od njih pa s svojimi peninami že konkurirajo kolegom s Štajerske, kjer imajo pri pridelovanju penin dolgoletno tradicijo - prvo penino so v Gornji Radgoni pridelali že pred 160 leti.

Najboljši v Sloveniji

Prav med vikendom je na Festivalu penin v Portorožu slavila Br'stovska penina malvazija 2008 iz kleti Vinarstva Rebula. Vendar pa v njihovi kleti v Brestovici nastaja tudi penina iz terana.

“Nikoli še nisem doživela, da nekdo ne bi hotel poskusiti rdeče penine. Vedno poudarjamo, da gre za posebno penino, ki si zasluži posebno obravnavo. Čeprav ni videti mehurčkov, je bogata z minerali. Je sveža in iskriva. Tako kot teran, ki se ga ne more starati, je penina problematična, saj z leti izgublja na kakovosti,” je povedala Martina Rebula iz Vinarstva Rebula.

Svojevrsten uspeh je dosegel tudi Primož Štoka. Njegova rdeča penina, ki več let dozoreva v kraški jami, je na tekmovanju slovenskega reda vitezov vina letos pometla s konkurenco iz vse Slovenije. “Štajerce je presenetilo, kako je lahko zmagala primorska penina,” se posmeje vinar. Presenečenje je bilo še toliko večje, saj gre hkrati za rdečo penino. V Vina Štoka velik del svojih penin prodajo v Združene države Amerike.

Pridelava rdeče penine je izziv

S pridelavo penine na osnovi vina teran se je kot prvi na Krasu že sredi osemdesetih letih pričel ukvarjati Jože Jazbec. V Sloveniji so bili Kraševci prvi pri pridelavi rdečih penin, je poudarila Majda Brdnik, specialistka za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica.

Od začetka 90. let se je pridelovanje penin iz rdečih in belih vin po Krasu zelo razširilo. Poleg številnih malih pridelovalcev se s tem ukvarja tudi zadruga Vinakras Sežana, ki je trenutno največji pridelovalec kraških penin. Poleg penine iz terana pridelujejo še Marmorno penino iz belih vrst vina ter penino Rose iz grozdja refošk in cabernet sauvignon.

Od odločitve za pridelavo penin do postavitve pridelka na trgovinske police ali menije restavracij pa je dolga pot, ki od vinogradnika zahteva veliko truda in tudi velik finančni vložek. Kar se odraža tudi na ceni penin. “Penina, pridelana po klasični metodi, ki jo uporablja jo večina kraških pridelovalcev, ne more biti poceni. Drugače je s charmat metodo, kjer lahko penine dosegajo tudi za polovico nižje cene. Če pa se kupec zaveda kakovosti, mu je lažje odšteti nekoliko več denarja,” pojasni svetovalka.

Slovenski trg vina je kriza zadnjih nekaj let gotovo prizadela, za nameček pa se vinogradniki soočajo še s poplavo cenejših vin z vsega sveta, zato nas je zanimalo, kako je s konkurenčnostjo pri peninah. “Podobno je tudi na trgu penin, čeprav njihova potrošnja narašča. Zavedati se moramo, da je kraški vinorodni okoliš majhen. Ponosna sem, da si pridelovalci penin upajo in da si med seboj pomagajo,” je še povedala Brdnikova.

Ko jo poskusijo, so navdušeni

Med pionirje pridelovalcev penin na Krasu sodi tudi Zdravko Kralj iz Kobdilja. Bele penine prideluje že 30 let, rdeče pa od leta 1998. “Rdeče penine v svetu niso razširjene. Tudi pri pridelavi je treba biti bolj pozoren kot pri belih sortah. Zahtevne so tudi za določanje, kje in kdaj jih lahko ponudimo. Zelo prijetne so za poletni čas, saj imajo veliko kislin in so drugačne,” pove Zdravko Kralj, ki ga je v preteklosti gnala predvsem vedoželjnost: “Moram reči, da so kupci nad rdečim peninami zelo navdušeni, tudi tisti, ki so na začetku še malo skeptični.”

V Bunčetovi domačiji v Dutovljah, kjer so člani domačega turističnega društva Kras organizirali predstavitev in degustacijo kraških penin, med pridelovalci penin ni bilo čutiti tekmovalnosti, saj si pridelovalci med seboj pomagajo in se spodbujajo. Prav Zdravko Kralj je zaslužen, da so se s peninami začeli ukvarjati na Ravnjah. “Zdaj pridelujemo pet vrst penin. Naše penine nosijo latinska imena, saj naš priimek v latinščini pomeni 'ozdravel bom',” pove Jelka Sanabor iz Vina Sanabor z Ravenj. Opaža tudi, da je vsako leto več zanimanja za penine, predvsem po zaslugi gostincev.

PETRA MEZINEC

---