Kot krti rijejo za reko Reko

V okviru slavnostne seje Jamarske zveze Slovenije, ki je bila tokrat na Krasu, so minuli konec tedna obeležili 50. letnico ustanovitve Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača. Divaški jamarji, ki upravljajo s turistično Divaško jamo, zadnja leta intenzivno sledijo podzemeljskemu toku reke Reke.

DIVAČA > “Ob ustanovitvi v letu 1965 je Jamarski klub Divača štel 14 članov, danes nas je 32. V teh letih smo dosegli marsikaj, v čast si štejemo, da smo za turistični obisk spet uredili Divaško jamo, s katero upravljamo; mnogo smo naredili tudi pri odkrivanju podzemeljskih poti reke Reke, ki so ravno pod naseljem Divača najbolj razvejane,” je ob obeležitvi polstoletnega jubileja društva povedal njegov predsednik Kristjan Rešaver.

Jamarsko zvezo Slovenije, ta na območju države združuje 1000 jamarjev v 47 društvih, je na jubileju predstavljal predsednik zveze Matej Mihailovski, ki je zaslužnim jamarjem podelil tudi priznanja. “Tukajšnji kraški jamarji počnejo marsikaj, kar je za jamarje običajno: raziskujejo in dokumentirajo jame, ozaveščajo ostale o pomenu jam, sodelujejo pri njihovem čiščenju, aktivni so tudi pri jamarski reševalni službi, katere člani rešujejo ne le v jamah, temveč tudi zunaj, na višinah, kjer pridejo jamarske tehnike v poštev. Posebni pa so po tem, da delujejo tik nad tokom reke Reke takoj po ponoru, do njenega podzemeljskega toka so se uspeli prebiti že na več mestih,” je izpostavil. Jubileju so se pridružili tudi člani Češkega jamarskega društva, s katerimi divaški jamarji skupaj odkrivajo poti v podzemlju. Češke ekspedicije na Kras štejejo celo 50 ljudi. Ti zadnja leta vsako leto z domačini odkrijejo več sto metrov novih rovov sistema Kačne jame, ki je nadaljevanje Škocjanskih jam. “Kačna jama meri že 16,2 kilometra, skupaj s Škocjanskimi jamami bi povezan sistem imel 23 kilometrov,” je skupno delo predstavil Čeh Tomáš Roth.

Turistična Divaška jama, ki je v lasti države in s katero danes upravljajo kraški jamarji, je doživela marsikaj, saj je bila za javnost dejansko odkrita trikrat, prvič leta 1887, nato 1905 ter zadnjič v letu 1987. “Največja dela so bila narejena v zadnjih desetih letih, ko smo odstranili leš z jamskih poti ter jih očistili in betonirali. Postavili smo tudi varovalne ograje ter jamo elektrifikacirali,” je povedal Borut Lozej, ki je bil do lani osem let društveni predsednik. Ob dobrem sodelovanju z občino Divača so na parceli pred vhodom, ki je društvena last, uspeli postavili nadstrešek, ki goste in jamarje varuje v primeru slabega vremena.

“V največje zadovoljstvo pa nam je, da se javno zavedanje o tem, da je Divača dejansko mesto nad podzemeljsko reko Reko krepi ter da imamo tudi podmladek, tako da se za prihodnost društva ni bati,” je še dodal Matej Bezeljak, ki je bil društveni predsednik v letih 1984 do 2004 in mu je v soboto Jamarska zveza za zasluge podelila Zlati znak.

BOGDAN MACAROL

---