Konec jamske zaupnosti

Dokumentacija v zvezi z občinskim nakupom deleža v Postojnski jami po petih letih nima več oznake zaupno. To pomeni, da bo o okoliščinah in ozadjih takratne odločitve možna javna in transparentna razprava, na njeni osnovi pa tudi odločitev, ali solastniški kontrolni delež ohraniti še naprej. Mnenja o tem so deljena.

POSTOJNA > Pet let zatem, ko se je postojnska občina “zaradi zaščite javnega interesa” vključila v postopek nakupa takratne družbe Turizem kras (sedaj Postojnska jama) in ga v sodelovanju z družbo Batagel&Co. tudi uspešno zaključila, vse gradivo v zvezi z nakupom nima več oznake zaupno.

Tako je na pobudo župana Igorja Marentiča na zadnji seji odločila večina postojnskih občinskih svetnikov. Obravnavi te točke je nasprotoval Zvonko Černač (SDS). Po njegovem bi se morali občinski svetniki pred sprejemom sklepa o umiku zaupnosti z gradivom seznaniti. Černač, ki je pri poslu sodeloval kot takratni postojnski podžupan, sicer ni povedal, da bi za ohranitev zaupnosti ostajali kakršnikoli vsebinski razlogi.

Na občini so pojasnili, da je bila v fazi oddaje zavezujoče ponudbe odločitev o zaupnosti upravičena zaradi občutljivosti informacij, “saj je šlo za obravnavo izjemno občutljivih vprašanj in podatkov, katerih razkritje bi lahko za Občino Postojna kot interesenta za nakup delnic imelo izjemno škodljive posledice”. Po zaključku posla pa utemeljeni razlogi za zaupnost gradiva po njihovem ne obstajajo več.

Zaveza Računskemu sodišču še neizpolnjena

Poleg tega je pretežni del dejstev, ki so bila pomembna v postopku nakupa delnic, v svojem poročilu javno objavilo že Računsko sodišče. To je v svoji reviziji leta 2011 namreč pregledalo postopek nakupa in občini takrat izdalo negativno mnenje. Ocenilo je namreč, da je bil občinski nakup delnic prek zasebne, hčerinske družbe Postojna turizem neustrezen. Na občini so se zato zavezali, da bodo družbo likvidirali in delnice prenesli na občino, a šele potem, ko bodo prodali premoženje družbe in poplačali posojilo.

Prav to še vedno ostaja eno od nerešenih vprašanj. Občina pri prodaji zemljišč, s katerimi je zavarovano posojilo, namreč še ni bila uspešna.

Ali učinki upravičujejo delež?

Postojnski podžupan Branko Milharčič (SMC) je sicer javno že ocenil, da učinki solastništva (25 plus ene delnice) niso tolikšni, da bi ga upravičevali in da bi bilo denar, ki ga občina iz javnih sredstev namenja za odplačevanje posojila, bolj smiselno nameniti za kakšno drugo naložbo v javno dobro. Ob tem je poudaril, da je koncesijska dajatev, ki jo prejemata občini Postojna in Pivka, od solastništva povsem neodvisna.

Zvonko Černač, ki prodaji nasprotuje, pa je pred časom omenil celo možnost, da bi o tem odločili občani na referendumu. In svetoval, da se velja vprašati, koliko je občinski delež vreden po petih letih dobrega gospodarjenja. “Še vedno tri milijone ali kaj več?” Ob tem je še poudaril, da če se občina leta 2010 ne bi zadolžila za nakup solastniškega deleža, “bi danes s Postojnsko jamo verjetno upravljal nekdo drug, ki ne bi imel sedeža in domicila v Postojni, verjetno pa tudi ne v Sloveniji in verjamem, da rezultati ne bi bili takšni, kot so danes.”

VERONIKA R. ŽENKO

---