Koncesionarju niso naklonjeni

Ilirskobistriški občinski svet je končno naredil korak naprej k odgovornejšemu in racionalnejšemu ravnanju z odpadki. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi občani zabojnike za ločeno zbiranje embalaže, bioloških in mešanih komunalnih odpadkov na izvoru dobili v začetku jeseni. Dejavnost ravnanja z odpadki pa naj bi, če bo omogočila najugodnejšo ceno, ostala v rokah domačega komunalnega podjetja. Podražitev bo sicer neizogibna, saj zdajšnje cene ne pokrivajo stroškov.

ILIRSKA BISTRICA >Ilirskobistriški svetniki so na zadnji seji na mizo dobili šest različic bodočega ravnanja z odpadki. Vsi so se strinjali, da je povsem neprimerno nadaljevanje obstoječega stanja, po katerem se ilirskobistriška občina s komaj 25 odstotki ločeno zbranih frakcij uvršča na sam slovenski rep, obenem pa ima tudi zelo visoke stroške odvoza, obdelave in odlaganja odpadkov. Izločili so tudi različice, po katerih bi imelo vsako gospodinjstvo večje število zabojnikov, saj ne bi rešili težave obdelave, pa tudi različico z (ročno) sortirnico. Posebej naklonjeni pa niso bili niti možnosti oddaje dejavnosti koncesionarju. V tem primeru sicer ne bi bila potrebna občinska vlaganja, bi pa to lahko negativno vplivalo na višino cene, sploh ob veliki površini in redki poseljenosti občine.

Za začetek trije zabojniki

Za zmanjšanje količine odpadkov za odlaganje se je kot najboljša različica izkazala tista, ki bi poleg zabojnikov za ločeno zbiranje vključevala tudi kompostarno in sortirnico, ki pa bi stala 1,3 milijona evrov. A svetniki so nazadnje soglasno podprli tako imenovano prehodno varianto, ki je na začetku najcenejša, saj v prvi fazi predvideva uvedbo treh zabojnikov za ločeno zbiranje embalaže, bioloških in mešanih komunalnih odpadkov, v naslednjih fazah pa omogoča tudi ureditev kompostarne in morda sortirnice, v kolikor bi se ta glede na zasedenost sploh izkazala za smiselno in cenovno upravičeno. Po zdajšnjih ocenah bi ta različica pomenila razmeroma ugodno ceno 4,88 evra na osebo na mesec.

Igor Batista, direktor Komunale Ilirska Bistrica, še ni mogel zagotoviti, da bo cena, ki jo bodo lahko ponudili, ob potrebnih nabavah (9000 zabojnikov, vozilo) dejansko takšna. Komunala bo točne izračune pripravila do naslednje seje.

Je pa Batista poudaril, da je podjetje vsekakor zainteresirano za ohranitev te dejavnosti, ki zdaj predstavlja približno tretjino dejavnosti. “Za komunalno podjetje bi odvzem te dejavnosti pomenil zelo velik hendikep in urgentno pripravo sanacijskega programa, pa tudi odpuščanje zaposlenih. V primeru oddaje dejavnosti koncesionarju bi bili v komunalnem podjetju seveda zainteresirani vsaj za prenos kadrov in opreme, ki pa je dotrajana. Dvomim, da bi bilo to za koncesionarja sprejemljivo. Tudi starostna struktura zaposlenih namreč ni tako ugodna.”

Zalaganje iz proračuna tudi v prehodnem obdobju

Do prehoda na nov način ravnanja z odpadki v veljavi ostajajo dosedanje cene, ki znašajo od 1,63 do 3,62 evra (brez DDV) na osebo, odvisno od kraja.

Dejanska obračunana cena je lani znašala povprečno 5,94 evra na osebo na mesec za celotno območje občine, kar pomeni, da je med dejanskimi stroški in plačili gospodinjstev nastalo za 350.000 evrov razlike. Od tega je občina že plačala 272.000 evrov subvencije, neporavnananih pa je ostalo še 81.000 evrov.

Župan Emil Rojc je kljub temu, da se zaveda, da že sedanje cene ne pokrivajo stroškov, predlagal, da občina tudi celotno prehodno obdobje občanom vseeno še naprej delno subvencionira ceno (okrog 30.000 evrov mesečno).

Obenem pa je, v nasprotju s tem, župan predlagal, da se znesek še neporavnane subvencije za preteklo leto pokrije iz presežka, ki ga je Komunala ustvarila na drugih javnih službah (vodooskrbe in ravnanja z odpadnimi vodami) in s tem požel kar nekaj kritik. Več opozicijskih svetnikov je ocenilo, da se s prelivanjem iz ene dejavnosti v drugo siromaši Komunalo in njeno naložbeno sposobnost in da za izgubo pri odpadkih ni kriva Komunala, temveč občinski svet, ki je določil nerealne cene. A župan je vztrajal pri stališču, da se lahko komunalno podjetje zateče po občinsko pomoč šele takrat, ko res izčrpa vse notranje rezerve in da je kot župan dolžan upravljati s proračunom gospodarno.

VERONIKA R. ŽENKO

---