Koliko je sploh vreden kamnolom brez koncesije

10. in 11. septembra bo v Ljubljani dražba več nepremičnin Kraškega zidarja v stečaju. Med njimi bo tudi kamnolom Mali Medvejk. A ta je trenutno brez pravice za izkop kamenja, zato stečajna upraviteljica zanj skoraj zagotovo ne bo iztržila sedem milijonov evrov izklicne cene. Kamnolom je bil namreč že naprodaj po 4,9 milijona evrov, pa zanj ni bilo zanimanja.

Kamnolom Mali Medvejk ob cesti Sežana-Vrhovje je le še mrtvo zemljišče. Družba PGM lahko porabi že nakopano in kupljeno surovino, potem bo čakal na novega lastnika in rudarsko pravico. Foto: Marica Uršič Zupan
Kamnolom Mali Medvejk ob cesti Sežana-Vrhovje je le še mrtvo zemljišče. Družba PGM lahko porabi že nakopano in kupljeno surovino, potem bo čakal na novega lastnika in rudarsko pravico. Foto: Marica Uršič Zupan

SEŽANA > Sedem milijonov evrov je vrednost, ki temelji na visoki dobičkonosnosti kamnoloma v letih debelih krav v gradbeništvu. Takrat je Kraški zidar iz kamnoloma vsako leto prodal celo do milijon ton kamenja oziroma mineralne surovine za gramoz, pesek in tampon. Toda kamnolom že nekaj mesecev ne obratuje več, ker nobeno podjetje nima rudarske pravice (koncesije) za izkop kamnine.

Ker je rudarska pravica v kamnolomu Mali medvejk ugasnila, je ogroženo delo in obstoj kar dveh podjetij z nekaj deset zaposlenimi: PGM in Baumit, ki delujeta na območju kamnoloma in kot glavno surovino za svoje proizvode uporabljata kamnino iz kamnoloma.

Počasni državni uradniki

Po tolmačenju ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki dodeljuje rudarske pravice, namreč v primeru podjetij v stečaju rudarska pravica usahne v enem letu po začetku stečaja. Toda že krepko prej, leta 2004, je Kraški zidar ustanovil družbo PGM inženiring prav zaradi tehnološke in ekološke posodobitve proizvodnje kamenih agregatov in betonov v tem kamnolomu. In PGM je še pred začetkom stečaja Kraškega zidarja dal na ministrstvo vlogo za prenos rudarske pravice, a se je postopek tam vlekel vse do stečaja Kraškega zidarja avgusta 2012 in je ministrstvo vlogo zavrnilo, češ da je treba zaradi stečaja vlogo voditi po drugem postopku.

PGM in stečajna upraviteljica Kraškega zidarja Simona Goriup sta začela nov postopek za prenos rudarske pravice, PGM je od Kraškega zidarja pridobil služnost, ki je bila pogoj za pridobitev rudarske pravice. A spet se je postopek vlekel tako dolgo, da je minilo več kot leto dni od začetka stečaja, ko po tolmačenju ministrstva rudarska pravica usahne oziroma “se vrne” državi.

Glede enoletnega roka sicer teče upravni spor, saj PGM meni, da ministrstvo napačno razlaga zakon. Ta namreč pravi, da rudarska pravica usahne leto dni po končanem stečajnem postopku, kar se še ni zgodilo. Vodja oddelka pri novogoriškem upravnem sodišču Nevenka Zajc nam je včeraj potrdila, da jim je upravno sodišče iz Ljubljane odstopilo v reševanje pritožbo družbe PGM zoper sklep ministrstva. Vloga je v reševanju, odločbe pa še ni, je povedala, čeprav je bila vloga oddana že januarja letos in je tudi ministrstvo prosilo za prednostno obravnavo.

Če bi namreč upravno sodišče razveljavilo sklep ministrstva in bi rudarska pravica prešla na družbo PGM, to vpliva tudi na vrednost kamnoloma Mali Medvejk. Brez rudarske pravice to namreč ni več kamnolom z 10,5 milijona kubičnih metrov odkopne zaloge apnenca, kot piše v vabilu na dražbo, temveč le zemljišče. In to je v okolici Sežane vredno le dobrega pol evra za kvadratni meter, kar pomeni, da bi stečajna upraviteljica zanj lahko iztržila le dobrih sto tisočakov, ne pa sedem milijonov evrov.

Kamnolom brez koncesije je le zemljišče

“Stečajno upraviteljico smo ves čas opozarjali, da je treba s prodajo kamnoloma pohiteti, dokler še ima rudarsko pravico oziroma obratuje. Kamnolom je donosen, dokler ima rudarsko pravico, stroje in opremo in usposobljeno osebje,” pravi Martin Bizjak, nekdanji tehnični vodja kamnoloma. Kamnoloma namreč ne more upravljati kdor koli. Za to potrebuje inženirje z licenco in kopico dovoljenj.

Da vrednosti kamnolomov prav zaradi tega izredno nihajo, dokazujejo tudi drugi primeri kamnolomov gradbenih podjetij v stečaju. “Brez rudarske pravice lahko vrednost kamnoloma pade za 80 odstotkov,” meni Bizjak.

A tega se ne zavedajo niti na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. “Ministrstvo ni pravočasno opozorilo stečajnih upraviteljev, da morajo poskrbeti za prenos rudarske pravice oziroma dati soglasje za prenos nepremičnin v enem letu,” še opozarja Bizjak. Zakaj tega niso storili, nam včeraj še niso odgovorili.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano