Kmetje orjejo, sejejo in sadijo, “žanjejo” pa divji prašiči

Medtem ko na Krasu obnavljajo tradicionalne kamnite zidove, ki že stoletja sooblikujejo njegovo podobo, pa na Vrheh kmetje postavljajo nič kaj lepe ograje: žičnate, ovčarske, zidarske, plastificirane, mreže od senenih bal ... “Seveda je grdo. Zelo grdo. A brez tega ne bi pridelali ničesar, ker bi nam vse pojedla divjad,” pove domačinka z Velikega polja.

Kmetje morajo vsako njivo, na kateri želijo obvarovati pridelek pred divjadjo, ograditi z mrežo. Pa še ta ni vedno  uspešna.  Foto: Bogdan Macarol
Kmetje morajo vsako njivo, na kateri želijo obvarovati pridelek pred divjadjo, ograditi z mrežo. Pa še ta ni vedno uspešna.  Foto: Bogdan Macarol

VELIKO POLJE > “Nevesta ima vrt ob hiši in gleda srno skozi okno. Mi imamo njivo, na kateri sadimo krompir, ograjeno, sicer ne bi imeli kaj jesti. Postavili smo ovčarsko mrežo, še najbolj pa jih ustavi mreža od bal za seno. Drugo njivo pa imamo ograjeno z električnim pastirjem,” pripoveduje Vera Seražin z Velikega polja. Da, kmetje na Vrheh so postali že pravi poznavalci različnih mrež, s katerimi preprečujejo divjadi dostop do svojih njiv, vinogradov in travnikov.

Najhuje je z divjimi prašiči

“A vse to ustavi le jelene, divjih prašičev pa ne. Divji prašiči kar dvignejo mrežo in gredo pod njo, zato jo je treba med vsakim parom stebrov še najmanj na dveh do treh točkah dodatno pritrditi v tla. To je veliko dela in veliko stroškov,” doda Seražinova.

Na Velikem polju je divjadi še posebno veliko, saj ima do Dolenje vasi in Vipavske doline veliko prostora. “Če pridejo srne in popasejo travo ali kaj na njivi, ni tako hudo. Njive se tudi lažje ogradi, ker so manjše. Čeprav tudi to ni malo dela in stroškov, saj mora biti mreža visoka najmanj meter in pol, sicer jo živali preskočijo,” pove Vinko Hrib z Velikega polja.

Daleč največ preglavic in škode povzročajo kmetom zadnja leta divji prašiči. To potrjujejo tudi lovci: “Več kot 80 odstotkov prijavljenih in izplačanih škod na območju naše lovske družine povzročajo divji prašiči, sledi jelenjad,” pove starešina LD Vrhe Miroslav Škapin.

Lani so izplačali za 2700 evrov škod, predlani 8000, leto prej 5300 in v letu 2011 za 6500 evrov škod. Podobno se je gibalo tudi število prijavljenih škod: od 35 in 37 v letih 2011 in 2012 do 59 predlani, ko jih je bilo največ, in 20 v preteklem letu. “V zadnjem letu beležimo drastičen padec, tak trend je tudi v sosednjih lovskih družinah. Delno je to posledica povečanega odstrela divjadi. Vendar je eno let premalo, da bi lahko že napovedali trajno izboljšanje,” navaja Škapin.

Ogroženo zdravje domačih živali

Tudi domačini opažajo, da povzročajo divji prašiči manj škode, a je ta še vedno velika. En sam “pohod” divjih prašičev čez travnik pa na njem pusti več posledic za več let. “Za seboj pustijo pravo razdejanje. Če se kep travne ruše ne poravna nazaj v tla, je zelo težko kositi, med grabljenjem pa prihaja v seno tudi zemlja in je seno neuporabno,” pove Hrib.

Pritrjuje mu tudi Milena Štolfa, vodja sežanske kmetijsko svetovalne službe, ki deluje v okviru Kmetijsko veterinarskega zavoda Nova Gorica: “Travnikov, ki jih razrijejo divji prašiči, ni mogoče kositi. Če jih ne poravnajo dobro, pa se med senom pojavljajo zemlja in druge primesi, ki povzročajo plesni. Takšno seno pa je za živali škodljivo.”

Želijo hrano, ne odškodnine

Ker so travniki na Vrheh razdrobljeni, bi potrebovali lastniki na tisoče metrov mrež, da bi jih ogradili, kar pa se jim niti približno ne splača. Tudi odškodnine, ki jih prisodijo lovci, so prav pri travnikih najbolj problematične, saj je ocenjena vrednost izgubljene trave zelo nizka. “Lani so mi seno ocenili po osem centov,” pove Hrib. V lovski družini se zavedajo, da je kmetom pridelek dragocen, vendar se pri izplačilih držijo cenika Agencije za okolje.

“Naša služba nastopa kot mediator med lovci in kmeti. Iščemo pa predvsem dolgoročne rešitve, ne le odškodnine. Kmetje ne kmetujejo zato, da bi dobili odškodnine, temveč zato, da bi pridelali hrano in krmo,” poudari Štolfova.

Da so najhujše prav škode divjih prašičev na travnikih, priznavajo tudi lovci: “Travniki so poseben problem, ker je skoraj nemogoče postaviti zaščito. Tu se pojavljajo spomladanske poškodbe travne ruše, kjer je pač potrebna sanacija. V takih primerih je stvar dogovora z lastnikom, ali mu izplačamo odškodnino ali travnik saniramo lovci,” pove Škapin.

Manj posluha lovcev

Toda prav pri dogovorih med lovci in kmeti se na Vrheh v zadnjih dveh letih zatika, po mnenju kmetov predvsem zaradi novega strešine. “Do zamenjave pristojnih za oceno škode v lovski družini se je dalo z njimi kar dobro dogovoriti; razumeli so, da škode res so,” pove Seražinova, Hrib pa: “Kupili so tudi travo in gnojilo, da smo na novo posejali travnik. Zdajšnje vodstvo pa samo obljublja. Obljubili so, da bodo poravnali travnik decembra; zdaj je februar, pa ni še vedno nič.”

Škapin odgovarja, da je ravnanje travnikov zdaj nesmiselno, ker prašiči delajo škodo do konca februarja in še malo čez, zato bodo travnik uredili po tem obdobju, a še preden bo trava začela rasti. Toda kmetje se s tem ne strinjajo. “To je prepozno, zemlja in korenine zmrznejo in trava se ne bo prijela. Treba jo bo na novo posejati in čakati, da bo zrasla. Letos v tem primeru ne bomo kosili,” opozarja Hrib.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano