Kljub alternativi bi plinovod peljali čez krajinski park

Država bi utegnila zaradi “višjih interesov” že drugič povoziti voljo lokalnega prebivalstva na istem območju. Po slabih izkušnjah z državnim prostorskim načrtom za vojaško vadišče se zgodba zdaj ponavlja s plinovodom. Potem ko je pivška občina lani zavarovala območje Pivških presihajočih jezer in ustanovila krajinski park, zdaj namreč grozi, da ga bo plinovod - ki je bil čez to območje sicer načrtovan že pred zavarovanjem - degradiral.

Predlagani koridor (na zemljevidu v modri barvi), znotraj 
katerega  bi potekala trasa plinovoda, ne posega neposredno 
v ožje območje jezer, prečka pa krajinski park (območje 
znotraj rumene črte) in poplavna območja (svetlo modra 
barva).
Predlagani koridor (na zemljevidu v modri barvi), znotraj katerega bi potekala trasa plinovoda, ne posega neposredno v ožje območje jezer, prečka pa krajinski park (območje znotraj rumene črte) in poplavna območja (svetlo modra barva).  

PIVKA > Načrtovanje prenosnega plinovoda M8 Kalce-Jelšane z navezavo na plinski (LNG) terminal na Krku ima že precej dolgo brado. Potem ko je padel v vodo načrtovani plinovod Južni tok, pa ponovno postaja aktualen. Gre namreč za enega izmed prednostnih projektov vseevropske energetske infrastrukture. Naši državi pa se pri sprejemanju državnega prostorskega načrta (DPN) zanj vse bolj mudi.

Pivški župan Robert Smrdelj se boji, da prav zato ne bo pripravljena prisluhniti lokalni skupnosti in na problematičnem deset kilometrskem odseku izbrati drugega koridorja. V dosedanjem postopku priprave DPN je bil kot najustreznejši koridor namreč predlagan tisti, ki prečka krajinski park.

Obstaja primerna alternativa

“Pri krajinskem parku gre za koncept varovanja narave in okolja, zato umestitvi koridorja na območje parka nasprotujemo. Še posebej zato, ker obstaja dobra alternativna možnost. Predlagamo, da uberejo koridor, ki poteka le nekoliko zahodneje in je z vidika varstva narave veliko manj problematičen, čeprav bi bil investicijsko morda nekoliko dražji,” pravi Smrdelj.

Občina ima za svoje nasprotovanje tudi pravno podlago - Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, v katerem gradnja daljinske infrastrukture ni dovoljena. Sprejela ga je, ko je bil DPN že v pripravi in ga je tako prehitela. Zato se postavlja vprašanje, ali bo država z DPN povozila občinski akt. “Potem dopuščamo možnost vložitve zahteve za ustavno presojo, kar pa s časovnega vidika za investitorja pomeni še večji problem, kot če ubere alternativno traso,” poudarja Smrdelj.

Na ministrstvu so občini že predlagali, naj odlok spremeni sama, tako da bo dopuščal izjemo. “Za to ni nobene možnosti. Krajinski park smo ustanovili, ker je ta prostor nekaj posebnega, zavarovanje pa zato smiselno in potrebno. Zdaj pa naj bi šli v obratno smer? V tem ni nobene logike,” je odločen župan.

Ne poznajo kraškega terena

Ob tem še dodaja, da bi sprememba odloka zahtevala prav toliko časa kot ustrezna sprememba DPN, po kateri bi gradnja potekala po drugem koridorju, ki pa se je država, češ da za to ni časa, otepa.

Erika Kovačič, vodja krajinskega parka, opozarja tudi, da pripravljalci dokumenta ne poznajo dovolj dobro terena. “Plinovod bi potekal čez kraška polja, ki so poplavna. Zato se sprašujemo, ali bi potekal pod zemljo ali nad njo. Če bi potekal pod zemljo - kaj bi to povzročilo v podzemnem sistemu, ki je preluknjan kraški svet? Če bi potekal nad zemljo, pa bo kot v puščavi ali na Aljaski. Tudi tam imajo medvede, volke in rise - in plinovod,” z nekaj ironije pripomni Kovačičeva.

Plinovod čez poplavno območlje

Na ministrstvu na naše vprašanje, ali bi bilo na tem kraškem območju potrebno plinovod zgraditi nadzemno, niso konkretno odgovorili. Poudarili so le, da predlog koridorja nikjer ne posega v sama Pivška jezera, niti v njihova ožja območja. Je pa iz slike, ki so nam jo posredovali, razvidno, da se poplavnemu območju vendarle ne bi izognil.

So pa na ministrstvu priznali, da je umeščanje v prostor zaradi odloka, ki ga je sprejela Občina Pivka, trenutno močno oteženo. Še novembra leta 2012, ko so izvedli javno razgrnitev študije variant s predlogom najustreznejše variante, so namreč pridobili pozitivna mnenja, “med drugim tudi Občine Pivka, ki je izdala mnenje o upoštevanju smernic z vidika izvajanja lokalnih javnih služb”. Na občini zanikajo, da bi to pomenilo njihovo soglasje, saj da so za predlagani koridor izvedeli šele lani jeseni.

Tudi zavod: ne čez krajinski park

Pozitivno je bilo tudi prvo mnenje Zavoda RS za varstvo narave, drugo pa le deloma. Medtem je občina namreč sprejela odlok o krajinskem parku. “Podali smo mnenje, da je predlog najustreznejše variante koridorja za potek plinovoda sprejemljiv, razen na odseku, ki poteka preko Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, kjer je z varstvenim režimom prepovedana gradnja tranzitnih energetskih vodov. Glede na to, da je odlok o zavarovanju sprejela Občina Pivka, smo predlagali iskanje rešitev v sodelovanju z občino,“ so nam odgovorili na Zavodu.

Na ministrstvu pravijo, da zdaj iščejo možne rešitve, ki bodo omogočale potek plinovoda znotraj območja krajinskega parka brez škodljivih vplivov na naravo in okolje, po zgledu zavarovanih območij, na primer Ljubljanskega barja in Radenskega polja, kjer pri gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture dopuščajo izjeme. Ali razmišljajo tudi o alternativi, pa niso odgovorili.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano