Kdor gre v jamo, naj pusti sporočilo (foto)

Jamarska reševalna služba ima največkrat delo z izkušenimi domačimi ali tujimi jamarji, raziskovalci skrivnosti, ki jih v apnenec pod površjem kleše voda. Vendar pa se tega početja vse bolj lotevajo tudi manj vešči. To sicer ni narobe, a v službi, ki je imela v soboto vajo pri Lipici, svetujejo, da je dobro podvig najaviti. Ker nesreča nikoli ne počiva in doleti lahko tudi izkušene.

 Jamarji reševalci v glavnem  plezajo po stenah. Le da so te v temi.   Foto: Ambrož Sardoč
Jamarji reševalci v glavnem plezajo po stenah. Le da so te v temi.  Foto: Ambrož Sardoč

LIPICA > V opuščenem kamnolomu pri Lipici se je v soboto zbalo 41 članov Jamarske reševalne službe z vseh koncev Slovenije. Kaj so počeli na vsakoletnem rednem usposabljanju, je opisal vodja operative pri službi Marko Zakrajšek: “Danes vadimo reševalne tehnike v steni. Postavili smo osnovne manevre in jih trenirano, za zaključek bomo simulirali izvlek nosil iz jame.”

Vseh operativnih članov službe je v Sloveniji, kjer je jamarstvo doma, 55, razporejeni pa so v sedem centrov. Jam na vzhodu države kajpak ni, drugod pa jih je veliko, toda kot je povedal Zakrajšek, fantje in dekleta, ki jih vodi, nemalokrat pomagajo ob nesrečah na žičnicah, visokih stavbah, pri soteskanju. Pogosto se dopolnjujejo s kolegi gorskimi reševalci. “Je pa naša prvenstvena naloga reševanje v jamah,” je poudaril sogovornik in dodal, da so ta posredovanja navadno dolgotrajna.

V prihodnje jih utegne biti še več, ker se obisk jam povečuje. “Ljudje iščejo skrajnosti. Več kot nekoč si jih danes želi adrenalina, zgolj vzpon na Šmarno ni več dovolj,” je slikovit Zakrajšek, ki dodaja, da je tudi oprema bolj dostopna širšemu krogu ljudi. Nič ni narobe, če več ljudi obiskuje podzemni svet, toda “pogosto manjka znanje; jama je namreč čisto drugo okolje kot površje,” opozori.

Problem je lahko tudi, da skupine na takih odpravah ne sporočijo, kam gredo, kolegom “lokalcem”, kar Zakrajšek in kolegi opažajo na primer pri Italijanih, ki pridejo raziskovat nedrje Krasa. Bilo pa bi nadvse dobrodošlo, ko bi takrat obvestili recimo najbližje društvo, in sogovornik na primeru pojasni, zakaj: “Zgodila se je nesreča izkušenim kolegom iz Italije. A ko je jamarka prišla na površje, je najprej klicala italijansko številko za nujno pomoč 118, ki pri nas ne deluje. Preden smo bili mi obveščeni, je bilo prepozno.”

Tudi zato so slovenski speleologi pred časom začeli projekt ozaveščanja, da je pri raziskovanju podzemlja, ki k nam privablja številne tujce, ključno obveščanje. In to svetujejo tudi veščim tega početja, saj se pogosteje ponesrečijo kot začetniki. AS


Najbolj brano