Kamnite hiške postajajo vse bolj priljubljene
Potem ko so dolga leta propadale, postajajo majhne in preproste kamnite hiške po kraških gmajnah prave zvezde. Zanje se zanimajo tudi mladi. Tako so pred dnevi obnovili tri hiške v Svetem, prav na pobudo domače srednješolke.
Ekipa v Svetem, z vodjo Borisom Čokom (stoji na “strehi”
hiške), ki je cel dan brez predaha obnavljala kamnite hiške.
SVETO
>Pobudo za obnovo treh kamnitih hišk, ki stojijo ob kolovozu nedaleč od Svetega, je dala domačinka Eva Jazbec, sicer dijakinja srednje kmetijske šole v Šempetru. Naletela je na izjemno dober odziv. “Eva je prišla k meni in me vprašala, če bi lahko zbral skupaj ljudi. Nekateri za hiške skoraj niti nismo vedeli, ker so bile tako zaraščene, da se jih je komaj videlo,” pripoveduje predsednik vaške skupnosti Sveto Matjaž Gnus.
Domačine je pobuda pritegnila, na dan “akcije” se jih je zbralo skoraj 40. Najprej so prisluhnili predavanju Borisa Čoka o hiškah in suhozidih ter o ključnih pravilih gradnje brez malte, nato so se lotili dela. Razdelili so se v tri skupine in vsaka je dobila svojega mojstra suhozidne gradnje. Prvo je vodil Čok, drugo Vojko Ražem iz Bazovice, ki je s Čokom popravil že marsikateri podrti zid in hiško, tretjo pa Ivan Pavlin iz Sežane. Pavlin sicer ni Kraševec po rodu, saj je doma iz doline Soče, vendar pa na Krasu živi že več desetletij, zelo dolgo pa tudi spremlja ohranjanje dediščine. “Najprej se nam je pridružil na delavnicah, zdaj pa ima že toliko znanja, izkušenj in občutka za kamen, da lahko že vodi obnovo hiške,” ga je pohvalil Čok.
Tudi na Opčinah je to pomlad veliko zanimanja za obnovo starih kamnitih zidov po gmajnah. Tako so konec tedna v sklopu akcije Opčine v cvetju pri Perčidolu pod mentorstvom Vojka Ražma začeli obnavljati kamniti zid, ki omejuje skupne ter privatne lastnine in ga zaznamuje zgodovinski označevalec nekdanjih mej. Otroci, ki so sodelovali pri gradnji zidu, pa so med sprehodom z Moniko Milič spoznali še živi svet kraške krajine. Dogodek so pripravili Aljoša Gregori iz Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Opčine, Monika Milič iz Združenja za zaščito Opčin, Vojko Ražem in Partnerstvo kraške suhozidne gradnje s sedežem v Škocjanu.
Brez domačinov pa v enem dnevu dela ne bi končali. Za kamne so prijeli vsi, od najmlajšega, komaj štiriletnega graditelja, do 60-letnikov. In kot pravi vaški župan, jih je zlaganje kamnov tako navdušilo, da bodo jeseni nadaljevali še z dvema hiškama, ki sta nedaleč od obnovljenih. “Potem pa morda z obnovo zidov, teh imamo okrog Svetega na kilometre!” še doda predsednik.
MUZ