Poklic kamnoseka

Poklic kamnoseka ni lahek, a se vse več mladih podaja vanj. Na predizboru za tekmovanje Euroskills v Pliskovici so se preizkušali najspretnejši mojstri mlajše generacije.

PLISKOVICA > Kamnoseki morajo obvladati številne spretnosti. "Spretnost v načrtovanju, v izdelovanju in v natančnosti. Pri tem so pomembne izkušnje in kilometrina," je povedal Damjan Švara, eden od mentorjev na tekmovanju Euroskills in predavatelj na sežanski višji strokovni šoli.

Na zaključno tekmovanje

"Prav veliko se vnaprej ne moreš pripraviti, saj se naloge spreminjajo," je tekmovanje ocenil zmagovalec Dejan Balić iz Jesenic, ki se je tekme udeležil že drugič. Zaposlen je v kamnoseškem podjetju, v popoldanskem času opravlja tudi samostojno obrt.

"Bilo je težko in časa mi je zmanjkovalo. Tekmovanja sem se udeležil predvsem zato, da se preizkusim in predstavim širšemu krogu ljudi," je povedal drugouvrščeni Tilen Meglič iz Mokronoga na Dolenjskem, ki je bil z 21 leti najmlajši tekmovalec. Mlademu kamnoseku je poklic blizu, saj se s kamnoseštvom doma ukvarja že več generacij in bo tako nadaljeval družinsko obrt.

Tretje mesto je zasedel Rok Verstovšek Tanšek iz okolice Brežic, ki se je na sežansko višjo strokovno šolo vpisal bolj po naključju, vendar se mu je obdelovanje kamna priljubilo.

Vsi trije se bodo udeležili zaključnega tekmovanja na sejmu Informativa, kjer bo znan kamnosek, ki bo odpotoval na Švedsko.

Dokler je en učenec, je poklic živ

Tovrstna tekmovanja veliko pripomorejo k promociji kamnoseškega poklica. Lansko leto so na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani znova zabeležili znatno povečanje učencev - v kamnoseški program se je vpisalo šest dijakov.

"Mislim, da je poklic rešen, če je v program vpisan vsaj en učenec," je pojasnila Maja Capuder iz srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole, ki je edina srednja šoli v Sloveniji, kjer se je mogoče učiti poklica kamnoseka.

Zanimanja je bilo v preteklosti več. "Že 25 let spremljam ta program. Takrat smo imeli vpisanih več kot 20 dijakov, potem pa je vpis upadal," se je spominjala Capudrova.

Anton Marn, v.d. ravnatelj Višje strokovne šole iz Sežane, se lahko pohvali z višjimi številkami - vsako leto se na program oblikovanja kamna vpiše približno 15 študentov, a si želijo to število povečati za vsaj četrtino: "Mislim, da smo najhujše čase že preživeli in bo poklic kamnoseka preživel. A pri nas ne gre le za kamnoseštvo, ampak tudi za oblikovanje in celostni pogled na kamen. Študente spodbujamo, da v kamnu iščejo lastnosti, ki dajejo nekaj več, presežek. Tak izdelek ljudi nagovarja, je trajen in je izredno pomemben za ponos in status kupca."

Z Višjo strokovno šolo v Sežani so zaključili tako imenovano poklicno vertikalo na področju obdelave kamna. A ostaja težava, da se dijaki iz programa kamnoseštva ne morejo vpisati na višjo šolo, preden opravijo poklicno maturo.

PETRA MEZINEC

---