Kam vodijo nove lipiške poti?

V Lipici so včeraj uspešno prestali tehnični pregled najobsežnejših investicij v zadnjih desetletjih. Obenem pa so v Kobilarni zaskrbljeni nad namero koalicije, da ji pridruži hotelsko dejavnost, ki prinaša izgubo.

Odpri galerijo

LIPICA > “Ko sem pred skoraj 40 leti vstopal prav skozi ta vrata, je bila Lipica kmetija. Konjerejski del se je v teh letih dvignil na zavidljivo raven, s to obnovo pa možnosti nadaljnjega razvoja. Res si nisem mislil, da bo ta graščina kdaj res dočakala tako temeljito prenovo,” med včerajšnjim ogledom velikih obnovitvenih del na lipiškem posestvu ni skrival zadovoljstva predsednik strokovnega sveta Kobilarne Lipica Marjan Kosec.

580 dreves in pet kilometrov ograje

Le nekaj ur prej je na posestvu potekal tudi tehnični pregled graščine, muzeja kulinarike in infrastrukture, treh od petih velikih prenovitvenih del v sklopu največjega posega v Lipici v zadnjih desetletjih. Dela, vredna kar 5,6 milijona evrov, so skoraj končana.

Čistilna naprave je zgrajena in prestaja obvezno poskusno obratovanje, dovozna cesta iz Sežane, ki je po novem enosmerna, je na novo urejena in asfaltirana, na drevoredih in poteh potekajo še zadnja manjša dela. Ob njih so na novo zasajena številna mlada drevesa in postavljene nove ograje. “Na novo smo postavili 5, 2 kilometra ograje in zasadili 580 dreves,” je povedal vodja projekta Bor Zgonc.

Januarja dostop po vsem posestvu

Drevoredi so sicer del novega načina gibanja po Lipici, ki bo obiskovalcem omogočal, da se bodo z mobilno aplikacijo ali v družbi vodiča sami sprehodili po posestvu in od blizu opazovali konje tudi tam, kamor doslej niso imeli dostopa.

Nov način dostopa naj bi zaživel januarja, je povedal v. d. direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak.

Hoteli od okrilje javnega zavoda

A do tedaj se v Lipici lahko še marsikaj spremeni. Vladna koalicija je namreč v petek sprejela odločitev o vnovični združitvi javnega in tržnega dela Lipice. Ta četrtek naj bi o tem razpravljala vlada, pri čemer bo poročilo o tem zanjo pripravilo gospodarsko in ne kmetijsko ministrstvo, ki je sicer pristojno za Kobilarno Lipica.

Kmetijski minister Dejan Židan je doslej sicer zagovarjal ohranitev javnega dela zgolj za potrebe konjereje in konjeništva in je nasprotoval združitvi, a je v koaliciji očitno prevladalo stališče ministra za gospodarstvo Zdravka Počivavška, ki je prepričan, da bo doslej izgubarski gostinsko-turistični del v okviru javnega zavoda celo pomagal financirati javne naloge

Izgube hotela na davkoplačevalce

Bizjak je do odločitve vladne koalicije sicer zelo kritičen: “Tri leta smo se trudili, da smo ločili javni in tržni del tako, da tržni ni živel na račun javnega, tako kot je od nas zahtevalo Računsko sodišče. Zdaj pa nameravajo na pol propadajoč hotel, ki brez ogromnih vlaganj lahko posluje samo z izgubo, priključiti javnemu zavodu. To pomeni, da bi izgubo tržnega dela pokrivali davkoplačevalci,” opozarja Bizjak.

Dodaja še, da nameravajo na javni zavod prenesti dejavnost, ki brez ogromnih vlaganj ne more ustvarjati dobička. “In ker bo nastajala izguba v turističnem delu, jo bo treba pokrivati z zmanjševanjem stroškov na javnem delu, vključno z zmanjševanjem števila konj, kar je nesprejemljivo. To pomeni konec Lipice in konec naših naporov, da bi lipicance vpisali na Unescov seznam,” meni prvi mož kobilarne.

Vse to gre v prid Avstriji in v škodo Sloveniji, je še prepričan, pri čemer ga v dvome o dobronamernosti predlaganega ukrepa vodi tudi gradivo, ki ga je pripravilo gospodarsko ministrstvo. Tudi zato, ker je iz njega mogoče razbrati, da predvideva prenos hotelov, ne pa tudi zaposlenih. Združitev torej ne jamči niti ohranitve delovnih mest zaposlenih kuharjev, natakarjev in receptorjev.

Bizjak se sprašuje tudi, ali ne bi šlo v tem primeru tudi za nedovoljeno državno pomoč.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---