Kakšen okus ima Pivško?

Skromna, preprosta, zdrava, vendar okusna. Iz domačih sestavin, ki jih rodi pivška zemlja. Takšna je bila nekdaj pivška kuhinja in takšna marsikje ponovno postaja. “To so jedi in recepti naših starih mam. Naše mame tega niso kuhale. Takrat je bila drugačna moda. Zdaj pa se spet vračamo k tradiciji in domačnosti,” so na prvem festivalu Okusi pivških jezer povedale mlajše predstavnice ene od devetih sodelujočih vasi iz Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.

Gospodinje iz Trnja so obiskovalcem festivala med drugim 
ponudile štruklje po receptu starih mam, sicer pa je bilo  po 
stojnicah posameznih vasi mogoče poskusiti tudi fižolovko, 
“šnite”, štrudelj, bučno juho, belo polento, gobovo juho, 
ješprenj, šarkelj, krompir v zevnici, omlete s “češpovo” 
marmelado, in še nekatere za pivške kraje tipične jedi. 



 Foto: Veronika Rupnik Ženko
Gospodinje iz Trnja so obiskovalcem festivala med drugim ponudile štruklje po receptu starih mam, sicer pa je bilo po stojnicah posameznih vasi mogoče poskusiti tudi fižolovko, “šnite”, štrudelj, bučno juho, belo polento, gobovo juho, ješprenj, šarkelj, krompir v zevnici, omlete s “češpovo” marmelado, in še nekatere za pivške kraje tipične jedi.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

SLOVENSKA VAS > Svojo prireditev, ki je prepletla tradicionalno kulinariko in ostalo lokalno ponudbo, je dobilo tudi območje pivških jezer, povezano v Krajinski park Pivška presihajoča jezera. Čeprav je v svoji prvi izvedbi potekalo pod šotori in dežniki, dobre volje in navdušenja ni manjkalo.

Pečen krompir v olupku zalili s projo

“V Zagorju smo takšnemu krompirju, pečenemu v pečici, rekli kalde,” nam ob od eni od stojnic pove Irena Kristan. “Kalde so bile dostikrat za večerjo. Na pekač smo zložili krompir z olupkom, prerezan na pol, natrt s soljo in ga spekli v peči na drva. Zraven smo dobili projo, s katero smo zalili krompir, da ni bil tako suh. Včasih pa smo krompir izboljšali s koščki pancete,” pripoveduje. Namesto s projo smo “kalde” tokrat poplaknili s kompotom iz jabolčnih krhljev. Ob zagorski mizi pa je bilo moč pojesti tudi malico, kakršno so včasih s seboj odnesli možje, ko so šli zgodaj zjutraj kosit - kuhan fižol s čebulo in trdo kuhanimi jajci. “Takšna jed je namreč dobra tudi mrzla in lahko stoji,” razloži Kristanova.

“Fižol je bil poleg krompirja v naših krajih glavna jed,” pove Judita Primc iz Palčja, kjer so skuhali fižolovo mineštro iz domačega fižola in ocvrte “šnite”, prav tako iz domačega kruha, namočenega v mešanici mleka in jajc ter ocvrtega v olju. Spominja se, da je bila fižolovka včasih na jedilniku ob petkih. “Tudi danes verjamem, da v Palčju ni družine, ki je ne bi vsaj včasih skuhala. Fižolovka gre iz roda v rod,” jo je dopolnila sovaščanka Rafaela Kovač.

Štruklje skuhali za god

V Trnju so skuhali štruklje. Pa ne takšne s skuto, rozinami ali orehi. “To je malo drugačen recept, naučila me je moja stara mama. Fila je narejena iz koščkov starega kruha, pocvrtih na maslu, zmešanih z jajci, skuhanimi na mleku. Zavita je v vlečeno testo. Takšne štruklje so v naši vasi včasih skuhali za god,” nam je povedala Ivanka Abram. Miza trnjskih gospodinj pa se je šibila tudi pod številnimi domačimi izdelki: sokovi, likerji, marmeladami, namazi, naravnimi mazili, … »Drnul je letos veliko. Tudi češmin in čemaž nabiramo na gmajni nad vasjo. Včasih pa sploh nismo vedeli, da se ju da odlično uporabiti.”

Pivčani so obiskovalcem delili zadnje čase vse bolj priljubljeno bučno juho. “Včasih so se buče na žalost sadile predvsem za prehrano živali, a se to spreminja, saj so zelo okusne,” pripomni Ernest Margon, medtem ko obiskovalcem deli recept. Tudi na Pivškem danes namreč skoraj ni vrta ali njive, kjer ne bi rasla tudi kakšna velika oranžna buča za zdravo jesensko juho. Za posladek so bile omlete z domačo “češpovo” marmelado.

“Predstavitev pivške kulinarike je zelo dobrodošla zamisel. Upam, da bo prireditev postala tradicionalna in da jo bomo še razširili,” se nadeja Margon, ki ga navdušuje, da je pivška občina, ki v preteklosti ni imela turistične tradicije, začela ustvarjati dobre zgodbe. “Na eni strani smo negativno vojaško zgodovino znali obrniti v svoj prid, s tem ko smo na noge postavili Park vojaške zgodovine. Na drugi strani pa je zaživel Krajinski park Pivška presihajoča jezera, ki je velika vzpodbuda. Po Sloveniji in po svetu o tem sploh niso vedeli nič, zdaj pa jezera privabljajo vse več ljudi, zato je prav, da se ob tem postavi na ogled tudi vsa ostala ponudba.”

Kvašen štrudelj je bolj nasitil

“Od kdaj pa je “pomfri” pivška jed?” med cvrtjem pobaramo pivškega župana Roberta Smrdelja, sicer domačina iz Slovenske vasi. “To ni pomfri, to je pivški krompir, ocvrt na masti. Pa še kakšen ocvirk se najde vmes,” nam smeje odvrne.

Gospodinje iz Slovenske vasi pa so ponudile odličen štrudelj iz domačih, neškropljenih jabolk – enega iz vlečenega testa, drugega, nekoliko manj običajnega, pa iz kvašenega. “Včasih so bili bolj lačni, pa so zamesili testo s kvasom, da ga je bilo več in da so se bolj najedli,” nas poduči Helena Smrdelj. “Na jesen smo kot otroci komaj čakali, kdaj bodo zgodnja jabolka. Ob nedeljah so naša mama naredili štrudelj in vsakemu odrezali svoj kos. Strašno je bil dober, zdaj pa smo vsega presiti.”

Živeli od tega, kar je dala narava

“A pogled na to, kar jemo, se vendarle zelo spreminja,” je pomodroval Martin Krpan z Vrha pod Sveto Trojico, medtem ko je v kotlu nad ognjem kuhal krompir v zevnici. “Ljudje so začeli spet razmišljati, kako se je včasih delalo, tudi svoje vrtičke spet obdelujejo, ker vejo, da bo to, kar bo tam zraslo, res najboljše. Tudi mlade generacije so se začele tega zavedati,” je v Krpanovi podobi povedal Andrej Godina iz Turističnega društva Pivka.

In kaj je jedel pravi Martin Krpan? “Od tega, kar je dala mati narava v naših krajih, smo živeli. In tako bi moralo biti tudi danes. Jedli smo krompir, kavro - to je koleraba, če ne veste -, zelje, fižol, krompir v zevnici, ocvirke, pa kakšno klobaso, ko je bila.” Z ocvirki in domačo mastjo je zabelil tudi krompir v zevnici, ki ga je skuhal posebej za obiskovalce festivala. “Krompir v zevnici se pravilno skuha tako, da se srednje velik krompir zreže na štiri kose - in ne na majhne kose - , se ga da kuhat v vodo in takoj pokrije z zeljem. Zelje ima v sebi kislino, zato skorjica od krompirja zakrkne, tako da krompir ne razpade in ne izgubi hranilnih snovi. Ko je kuhano, se krompir in zelje pobereta iz lonca brez tekočine,” je pravilen način priprave še opisal Godina.

Poleg vasi iz krajinskega parka, ki so vsaka skuhale kakšno tipično pivško jed, so se pred in v ekomuzeju s svojimi izdelki in pridelki predstavili tudi nekatere okoliške kmetije in ostali domači ustvarjalci.

“Ni veliko priložnosti, da se predstavimo v lokalnem okolju. Za današnji dan smo zelo hvaležni, ker nas skoraj bolj poznajo drugje kot v domačem kraju. Upamo, da bo ta dogodek prerasel v nekaj večjega. Želja nas ustvarjalcev pa je, da bi tudi sicer imeli prostor, kjer bi se lahko brez večjih finančnih stroškov predstavljali in ponujali turistom naše izdelke, razmišljamo celo o skupni blagovni znamki,” nam je dejala Vanja Kovač iz Košane, ki se ukvarja z izdelavo unikatnih okrasnih izdelkov za dom.

“To prireditev smo organizirali z namenom, da se med sabo povežejo prebivalci krajinskega parka, da začutijo, kaj krajinski park je; da ne pomeni omejitve, temveč priložnosti. In da dobijo pogum in svoje hobije pretvorijo v podjetniško idejo. Drugi namen pa je, da vsem, ki niso iz krajinskega parka, predstavimo, kaj vse to območje ponuja, ne samo v smislu naravne dediščine, temveč tudi ljudi, njihovih znanj, ustvarjalnosti, izročila…” je poudarila vodja parka Erika Kovačič. Posebej zadovoljna in obenem pozitivno presenečena je bila, da so na festival v Slovensko vas “zašli” tudi angleški in azijski turisti.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano