Kako smo zablodili

Tranzicija ni uspela v nobeni nekdanji socialistični državi, je prepričana antropologinja Vesna V. Godina. Vzroke za to in kam je to pripeljalo Slovenijo, je lani strnila v knjigo Zablode postsocializma. V četrtek zvečer pa je stanje države, vzroke za sistemsko krizo in tudi možne rešitve orisala Bistričanom v knjižnici Makse Samsa.

ILIRSKA BISTRICA > “Po 25 letih lahko rečemo, da je tranzicija namišljen projekt, ki ga očitno ni mogoče izvesti. Nobena nekdanja socialistična država je ni izvedla, vsaj ne v obliki, kot je predvidevala. Ne v razvito kapitalistično družbo, pač pa v neokapitalizem, ki je po formalnih značilnostih sicer podoben zahodnemu kapitalizmu. Vsebinsko pa je nekaj popolnoma nepredstavljivega za zahod, ker uvaja takšne stopnje izkoriščanja, brezpravnosti, sesutja ekonomskega sistema, ki za zahod niso sprejemljive,” je zbranim poslušalcem dejala Vesna V. Godina.

Njena knjiga Zablode postsocializma, ki je lani izšla pri založbi Beletrina, je bila ena izmed najbolj prodajanih knjig.

Izkušnje kolonij

Ravnodušnih pa ni pustila niti obiskovalcev knjižnice Maksa Samsa, ki so antropologinji tudi po predavanju zastavili kar nekaj vprašanj. Denimo, zakaj Slovenci na lokalni ravni nagradimo tiste, ki so se izkazali z deficitom kulture in morale? Oseba na lokalnih volitvah zmaga, odgovarja Godinova, ker ima najmočnejšo domačijo. “Tu odločajo preživetvena omrežja. Oseba, ki politično uspe, je veliki mož, pride iz baze in zgradi svojo politično kariero tako, da dobi dobrine in jih deli svojim podrejenim. Za več ljudi kot skrbi, večjo domačijo ima. Zato bo na demokratičnih volitvah taka oseba zmagala, ker ima najmočnejšo podporno skupino.”

Sicer pa je skozi predavanje Godinova orisala, kaj je je privedlo do splošnega nezadovoljstva z družbenim stanjem, ki so ga povzročile predvsem slabe gospodarsko-eksistenčne razmere.

Spreminjanje naše in ostalih nekdanjih socialističnih družb v kapitalistično je bilo po njenem mnenju neuspešno, ker je bilo vanje nemogoče kopirati zahodno obliko kapitalizma. Antropologi ta fenomen že poznajo iz primerov kolonij in neokolonij zunaj Evrope in v Afriki. “Tudi te so želele ponoviti zahodno zgodbo, se 'pozahoditi'. Prav tako na način, da so ukinjale lastne institucije in jih zamenjevale z zahodnimi. In imele popolnoma enak rezultat, kot ga imajo danes postsocialistične družbe. Vse so zašle v sistemsko krizo, ki je ekonomska, politična, socialna, moralna, vseobča. V afriških kolonijah traja že 50, 60 let, zato ne gre pričakovati, da se bo leta 2016 v Sloveniji kaj spremenilo.”

Tri rešitve

To pa antropologinjo vodi v prepričanje, da so tudi nekdanje socialistične družbe (in z njimi Slovenija) postale kolonije. Možne rešitve pa so po njenem le tri; da ne storimo ničesar in nadaljujemo sedaj zastavljeni model, kar bo vodilo v beg možganov in revščino, kar se je zgodilo tudi v Afriki; da Slovenci naredimo svoj tip kapitalizma, “domačijski kapitalizem, ki domačijo pojmuje kot ekonomsko enoto, ki jo združujeta delo in produkt; tega pa se enakomerno razdeli med člane domačije, da vsi enako preživijo.” To je po mnenju antropologov tudi edina oblika kapitalizma, ki je kdajkoli obstajala. “V tej obliki so naši predniki živeli od 6. stoletja do leta 1991,” meni Godinova.

Kot tretjo možnost navaja odločitev, da prenehamo biti kolonija, kar bi lahko storili z izstopom iz EU ali pa se nadejali, da se bo kapitalizem reformiral. Če se ji slednja možnost zdi nerealna, se ji zdi tudi prva, saj bi to potegnilo za seboj še vsaj nekaj let “slabega” življenja, na kar pa Slovenci po njenem mnenju nismo pripravljeni.

TINA M. VALENČIČ

---