Jusarji bodo laže zadihali

638 agrarnih skupnosti, ki upravljajo 3,7 odstotka zemljišč v Sloveniji, je v sredo zvečer dobilo nov zakon. Ta bo zamenjal Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ki je leta 1994 vsaj za silo omogočil vrnitev nacionaliziranega premoženja jusarskih skupnosti.

Novi zakon o agrarnih skupnostih je dobrodošel in rešuje 
marsikaj, ni pa iz članstva v njih “odstranil”  občin. Te so tako  
ohranile precej premoženja, ki nikoli v preteklosti ni bilo 
njihovo, temveč jusarsko. Med njimi je tudi kal Globočaj pri 
Brestovici pri Povirju (na fotografiji). Foto: Marica Uršič Zupan
Novi zakon o agrarnih skupnostih je dobrodošel in rešuje marsikaj, ni pa iz članstva v njih “odstranil” občin. Te so tako ohranile precej premoženja, ki nikoli v preteklosti ni bilo njihovo, temveč jusarsko. Med njimi je tudi kal Globočaj pri Brestovici pri Povirju (na fotografiji). Foto: Marica Uršič Zupan

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Agrarne skupnosti so nov zakon čakale vrsto let, saj se je v praksi izkazalo, da je zakon iz leta 1994 zelo tog, posega pa celo v življenje nečlanov. Tako recimo v mnogih primorskih vaseh družine, ki želijo obnavljati ali dograjevati hiše, ne morejo dobiti gradbenega dovoljenja, če je v njihovi bližini vaški vodnjak, kal, pot, gmajna ali drugo zemljišče v lasti agrarne skupnosti, saj od nje ne morejo dobiti soglasja. Po zakonu iz leta 1994 bi morali namreč to soglasje podpisati vsi člani agrarne skupnosti oziroma solastniki zemljišča, kar pa je v večini agrarnih skupnosti nemogoče doseči. Država je namreč po drugi svetovni vojni podržavljeno lastnino vrnila tistim, katerim jo je vzela - večinoma že pokojnim -, dednih postopkov za prenos te lastnine na žive dediče pa mnogi še niso izpeljali, saj so zapleteni.

Odslej lažje gradnje

Težav zaradi tega niso imeli samo zasebni investitorji, temveč tudi država, občine in njihova podjetja, ki so gradila infrastrukturo - od daljnovodov do vodovodov. Tudi projekt oskrbe Istre in Krasa s pitno vodo bi morda že bil končan, če se ne bi zataknilo pri pridobivanju služnosti prav pri agrarnih skupnostih.

Glavnino teh težav novi zakon rešuje. Najprej s tem, da za posle zunaj rednega upravljanja ne zahteva več soglasja vseh članov, temveč le polovice, prodajo lastnine pa bodo še naprej sprejemali s soglasjem. “Zakon bo bistveno olajšal delo agrarnih skupnosti in omogočil učinkovitejšo izkoriščenost gozdnih ter kmetijskih zemljišč v njihovi lasti," je dejala Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, ki je pripravilo zakon.

Druga novost zakona je, da bo pospešil dedne postopke tako, da sodiščem nalaga, naj jih začnejo po uradni dolžnosti.

Samo en dedič

Tretji, za ohranitev bistva agrarnih skupnosti morda najpomembnejši doprinos novega zakona pa je, da bo delež dedoval samo en dedič, praviloma tisti, ki živi na območju skupnosti. Zdaj sodišča pri dednih postopkih niso imela dobre pravne podlage, da bi dedovanje odrekle vsem preostalim dedičem in marsikje se je število članov v nekaj letih celo podeseterilo, kar je povsem onemogočilo upravljanje s skupnim premoženjem.

Agrarne skupnosti so z zakonom večinoma zadovoljne, čeprav vseh težav ne rešuje. Temu pritrjuje tudi Damjan Pobega, predsednik Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti. Prav združenje je bilo glavni pobudnik novega zakona. Poleg že navedenih pozitivnih rešitev navaja še, da bo lahko po novem predsednik agrarne skupnosti v imenu članov opravil večino upravnih postopkov.

638 agrarnih skupnosti je registriranih v Sloveniji, skupaj upravljajo s 77.486,47 hektarja zemljišč, kar predstavlja 3,67 odstotka površine države. Največ, 63 agrarnih skupnosti, je v upravni enoti Sežana, sledijo Kočevje, Radovljica, Postojna in Nova Gorica.

Občine ostajajo

Nezadovoljni pa so v združenju s tem, da niso prisluhnili njihovemu predlogu in omogočili občinam, ki to želijo, da bi izstopile iz članstva in solastništva agrarne skupnosti. “Občine niso naravni član agrarne skupnosti, nikoli v preteklosti niso bile. Zdaj so in marsikje so z njimi težave - nekatere so nedejavne, druge vidijo v AS le vir prihodkov,” opozarja Pobega.

“Največje nezadovoljstvo združenja glede novega zakona pa je, da ni omogočilo vzpostavljanja novih agrarnih skupnosti. Kar nekaj jih je, tudi na Primorskem, ki se niso uspele registrirati v zakonskem roku, novi zakon bi jim to lahko omogočil, a za to ni bilo posluha,” pravi prvi mož združenja.

Kljub temu zakon pozdravlja in najde veliko dobrih besed za delo kmetijskega ministrstva.

Na področju agrarnih skupnosti je bilo za rešit toliko stvari, da bi, če bi jih hoteli vse spraviti v en zakon, to usklajevali še leta,” je stvaren Pobega. In v tem času bi veljal še prejšnji zakon, ki pa je še slabši od novega.

Agrarne skupnosti se bodo lahko po novem zakonu organizirale, ko bodo dedni postopki urejeni. V drugih agrarnih skupnostih, ki s temi postopki nimajo težav, pa bodo lahko prej izpeljali občni zbor, na katerem se bodo konstituirale po novem zakonu. Register skupnosti bodo začeli po novem voditi 1. januarja 2016.

Omejena lastninska pravica

Podobno meni Milan Race iz Agrarne skupnosti Rodik. Ob številnih dobrih rešitvah zakona navede med slabimi še eno: da omejuje agrarnim skupnostim razpolaganjem z razliko med prihodki in odhodki. “Prosto lahko razpolagajo le s polovico, z drugo pa ne. To je nerazumljivo poseganje v zasebno lastnino, verjetno tudi neustavno,” meni Race.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano