Je sežanska občina najrevnejša, da ji je zmanjkalo za društva?

Le še trije meseci so do konca leta, Občina Sežana pa še ni objavila razpisov za sofinanciranje društev, ki delujejo na področju kulture, turizma, mladine ter socialnega in zdravstvenega varstva. Razpis so, že marca in v neokrnjenem obsegu, dočakala le športna društva, vsa druga bodo letos ostala brez običajne občinske podpore. Namesto tega se lahko za denar te dni potegujejo le na omejenem županovem razpisu za enkratno pomoč.

Od leta 1984 kraška društva za zdravje srca in ožilja, 
diabetikov in invalidov pripravljajo odmevno prireditev Z 
razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa. Letos je  
njena izvedba prvič negotova. Foto: Petra Mezinec
Od leta 1984 kraška društva za zdravje srca in ožilja, diabetikov in invalidov pripravljajo odmevno prireditev Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa. Letos je njena izvedba prvič negotova. Foto: Petra Mezinec

SEŽANA > “Ne vem, kako se bomo v letošnjem letu finančno prebili, če ne bo sofinanciranja z občine. Imamo še dolg za nazaj, Kosovelovemu domu moramo, denimo, plačati najemnini za dva lanska nastopa, kar je več kot dva tisoč evrov,” pojasnjuje predsednica Baletnega društva Sežana Maja Oblak. “Da ne naštevam še ostalih stroškov, ki jih imamo. Naši mentorji - učitelji baleta delajo na pol prostovoljno, ena od njih, Marjetka Kosovac, je lansko šolsko leto poučevala celo povsem zastonj. Trenutno si bomo za silo pomagali tako, da smo uvedli vpisnino, ravno včeraj sem poslala obvestila staršem,” še dodaja Oblakova. Junija so se sicer prijavili na občinski razpis za županova sredstva za enkratne projekte, saj letos praznujejo 20-letnico delovanja, vendar odgovora še niso prejeli.

V treh mesecih odgovora glede istega razpisa ni prejelo niti KD Franc Žiberna iz Povirja, ki vzgaja mažoretke. Predsednica Marjeta Škrlj poudarja, da so mažoretke (več kot 50 jih je) v javnem življenju zelo aktivne, nastopajo na več javnih prireditvah v občini in širše. Finančno jim veliko pomagajo starši, vsega pa ne zmorejo. “Samo vsaka naša uniforma stane približno 400 evrov, plačujemo pa še najemnine, prevoze na nastope, mentorice ...” pove Škrljeva.

Sežanska občina neizvedbo razpisov utemeljuje s krčenjem prihodkov. S tem se letos sooča večina slovenskih občin, vendar so nekako našle denar tudi za delovanje društev. Da se letos vse občine soočajo z nižjimi glavarinami in da je izvajanje proračunov trd oreh, vedo vsi župani po Sloveniji, nam pove Robert Smerdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan pivške občine. “Na županu je odgovornost, da skrbi za likvidnost proračuna. Če ugotovi, da ne bo mogel zagotoviti sredstev, mora ukrepati in sredstva vzeti tam, kjer je najmanj škode,” je pojasnil Smrdelj. Vsak proračun in vsaka občina je svoj svet in težko je povedati, kje pri izvajanju proračuna se je zalomilo. V komenski občini so morali zaradi nižanja prihodkov že dvakrat znižati letošnji proračun, a težav z izplačevanjem denarja društvom nimajo, pove župan Marko Bandelli. Že v prvem polletju so društva dobila denar za normalno delovanje. “Res pa je, da smo sredstva za društva za deset odstotkov znižali, ker varčujemo,” doda župan. Še bolj spretni so bili v Divači. “Čeprav je letošnji proračun nižji, smo se vseeno odločili, da bomo društvom namenili enako denarja kot lani, to je 138.000 evrov. Menimo namreč, da je njihovo delovanje za družbeno stvarnost naše občine izredno pomembno. Smo pa po drugih postavkah ustrezno prerazporedili denar in bolj varčevali, da le ne bi prikrajšali naših društev,” pravi županja Alenka Štrucl Dovgan. Postojnska občina ima za financiranje društev poseben recept: na začetku leta jim na podlagi programa odobri denar in jim ga potem mesečno nalaga na račun. Če vsega programa ne izvedejo, vrnejo del denarja občini. Teh sredstev ni veliko, pojasni Robert Pavšič iz postojnske občine, gredo pa skupaj med županova sredstva, ki si jih nato razdelijo ostala društva. “Letos smo bili uspešni. Po pol leta smo imeli 1,6 milijona evra presežka pri proračunu. To nam je uspelo z racionalizacijo sredstev,” se še pohvali Pavšič.

Mažoretke in plesalci brez oblek

S protestom, ker do konca septembra še ni bilo razpisa za redno delovanje kulturnih društev, ki je bil običajno objavljen do maja, se je na občino obrnilo tudi Kulturno društvo Vilenica. “Res da nimamo večjih stroškov, ker smo literarno društvo, prek občinskega razpisa smo prejšnja leta prejeli približno 300 do 350 evrov, a to ni bilo dovolj za vse aktivnosti, ki bi si jih želeli izpeljati. Že tako imamo veliko lastnih stroškov, ne izdajamo brošuric, ki bi si jih želeli, ne priredimo vseh literarnih srečanj, ki bi jih lahko, če bi imeli dovolj denarja. Sedaj pa bo še slabše. Treba bo prirediti kakšen poseben dogodek, da javnost spomnimo, kako slabo se piše sežanski kulturi,” napoveduje predsednik društva David Terčon.

Margit Grošelj Miklavec iz KD Borjač pravi, da so sredstva iz občine nujna za obstoj društva: “Brez njih lahko končamo. Trenutno ne moremo plačati mentorjev, ne moremo si privoščiti oblek, svojih članov pa ne morem dodatno obremenjevati.” Posamezna noša stane približno 500 evrov, zdaj si v društvu želijo kupiti brezrokavnike za moške. “Že nekaj časa pripravljamo tudi prikaz partizanskega mitinga, a ga ne bomo mogli izvesti brez sredstev,” še pove predsednica društva.

Na škrge dihajo predvsem društva, ki imajo več stroškov zaradi opreme, vaj v večjih objektih z dražjo najemnino, profesionalnih mentorjev in nujnih nastopov, da dosežejo določeno strokovno raven. Tako je tudi Kraška pihalna godba. “Pred dvema tednoma se nas je nekaj društev obrnilo na občino s pozivom, da bomo brez njenega sofinanciranja zelo težko izpeljali svoje dejavnosti. No, danes sem prejel poštno pošiljko, da se lahko namesto na razpis za sofinanciranje kulturnih društev prijavimo na razpis za sredstva župana za enkratne finančne pomoči. Za to imamo čas do konca oktobra,” nekoliko bolj optimistično pove predsednik godbe Damjan Čeh.

Pod vprašajem Zdrava srca krasa

Zaman že vso pomlad in poletje na razpis sežanske občine čakajo tudi turistična in razvojna društva, pa tudi društva, ki se ukvarjajo s socialo in zdravstvom, mladino in kmetijstvom.

“Prvič doslej ne vemo, če bomo sploh lahko skupaj z drugimi društvi izpeljali dolgoletno odmevno prireditev Za zdrava srca Krasa,” pove Ljubislava Škibin iz kraške podružnice Društva za zdravje srce in ožilja Slovenije. Vse sicer delajo prostovoljno, toda najemnina Kosovelovega doma stane 1500 evrov, plačati morajo material za meritve. “Moti me, da nam nihče ni nič povedal. Načrtuješ prireditve, za katere pa nato ni sredstev,” je kritična Škibinova, ki je tudi občinska svetnica. “Na naslednjem občinskem svetu bom izpostavila tudi to problematiko,” napove.

Podobno pove Branko Kjuder, predsednik Turističnega društva Kras iz Dutovelj, ki skrbi za vsebino Bunčetove domačiji, teranovo učno pot in številne dogodke: “Vse je ena velika žalost. Ne bomo mogli izpeljati vsega programa. Vse prihranke od pustovanja smo že porabili, izvedli bomo še martinovanje, decembra pa programa zaradi pomanjkanja sredstev ne bo.”

Za ene je bilo, za druge je zmanjkalo

Zakaj letos razpisi zamujajo, smo Občino Sežana vprašali že 16. septembra. Po osmih dneh smo od občinske uprave prejeli zgolj tak odgovor: “Odlok o proračunu občine Sežana za leto 2015, ki ga je sprejel občinski svet na seji 5. marca letos, določa, da se v primeru neenakomernega priliva prihodkov sredstva prioritetno zagotavljajo za zakonsko določene naloge. Pri izvrševanju proračuna se prilivom na prihodkovni strani prilagaja tudi odhodke.”

Na naša dodatna vprašanje, ali društva letos sploh lahko računajo na razpise, kdo in kako določa občinske prioritete in na podlagi česa so športna društva sredstva prejela, ostala pa ne, odgovora o preferiranju športnih društev nismo dobili, so nam pa po enem tednu pojasnili, da v letu 2015 nekaterih razpisov ni bilo. In še: “Glede na to, da se proračunsko leto bliža koncu, izvedba posameznih razpisov pa zahteva kar nekaj časa, je bila sprejeta odločitev, da se razpisov ne izvede, ampak je bila narejena prerazporeditev dela sredstev iz proračunskih postavk še neizvedenih javnih razpisov na proračunsko postavko t.i. javnega razpisa za županova sredstva. Na slednjega lahko do konca meseca oktobra 2015 svoje programe prijavijo društva in zveze s področja kulture, negovanja rodoljubnih tradicij, kmetijstva, sociale in zdravstva, turizma ter mladinske organizacije s sedežem na območju občine Sežana.”

Župan sam spreminja proračun

Koliko denarja bo prerazporejenega na “županova sredstva”, kjer je sicer na razpolago 26.000 evrov, niso pojasnili. Niti tega, kako bodo ta denar razdelili. Pravilnik namreč pravi, da gre za enkratna sredstva, ki niso namenjena rednemu delovanju društev, društva pa se zdaj obračajo nanj po pomoč za redno delovanje. Poleg tega so imeli doslej vsi razpisi svoja merila, zdaj pa bodo v enem košu pristali kulturna društva, veteranske organizacije, diabetiki, društvo za pomoč zasvojenim, turistična društva ... Sicer je lani občina za vse razpise društvom skupaj namenila 283.000 evrov, od tega so 121.000 evrov razdelili prek razpisov za področje športa.

Nejasno ostaja tudi, ali je prerazporeditev denarja na “županova sredstva” sploh zakonita. Kot je razvidno iz dopisa društvom, je prerazporeditev denarja opravil kar župan, čeprav gre pri tem za spreminjanje proračuna, kar je v pristojnosti občinskega sveta. Matej Glavina, občinski svetnik (SD) in predsednik odbora za proračun in finance o tem, ali je bil odbor obveščen o prerazporedivi, pravi: “Ne, naš odbor o tem ni bil obveščen, zato o tem tudi nisem mogel sklicati seje. Župan se je za prerazporeditev odločil sam.”

LEA KALC FURLANIČ,

PETRA MEZINEC


Najbolj brano