Jame oblegane, a zrak čist, kažejo lišaji

Lišaji so pomemben pokazatelj onesnaženosti okolja, zato je poznavanje njihove prisotnosti na določenem območju dober pokazatelj kakovosti zraka. Raziskovalci Parka Škocjanske jame so se skupaj z novogoriško univerzo lotili sistemskega popisovanja lišajev na območju parka in prišli do zanimivih ugotovitev. Predstavili so jih na tako imenovani lišajski karti, odprli razstavo in posneli kratek film.

ŠKOCJAN > Namen projekta Lišajska karta parka Škocjanske jame je bil torej dopolniti manjkajoče znanje o vrstah lišajev, ki so prisotni v parku.

“Preučili smo lišaje, ki se pojavljajo na vhodih v jamske ekosisteme. Poskusili smo določiti vpliv turizma nanje. Zato smo tudi pregledali vrste lišajev na ožjem območju parka ter jih primerjali z nekaterimi lokacijami na njegovem širšem področju, na območju Snežnika,” sporoča koordinatorka projekta docentka Suzana Žižeks Fakultete za znanost v okolju Univerze v Novi Gorici.

In dodaja, da so največkrat zasledili skorjaste oblike lišajev, ki so najmanj občutljive na onesnaženje zraka, najmanj pogoste pa so bile grmičaste vrste. Vendar, tako Žižkova, velikih razlik v sestavi lišajskih vrst med obema območjema niso zaznali. “Zato ne moremo trditi, da je zaradi prisotnosti turizma v parku kakovost okolja slabša.Nekatere vrste, ki so se pojavljale predvsem na ožjem območju parka, na primer navadni rogovilar, so zelo občutljive na onesnaženje in so odlični indikatorji dobrega stanja okolja. Iz naših rezultatov torej lahko rečemo, da onesnaženje na tem območju ni nič večje kot na bolj oddaljenih in manj obremenjenih lokacijah,” še pojasnjuje Žižkova. Popisali so lišaje na 51 lokacijah, skupno so določili 73 vrst lišajev oziroma rodov.

Skušali so še odkriti, ali prebivalci parka lišaje poznajo in ali zanje uporabljajo kakšna posebna domača imena. S to raziskavo se je ukvarjala slavistka novogoriške univerze Lara Brankovič. Ljudje poznajo lišaje, ne znajo pa jih poimenovati. Večina jih ne ve, kakšno vlogo imajo v okolju. Le redki menijo, da so lišaji pokazatelji zdravega oziroma nezdravega okolja, nekateri pa so prepričani, da so lišaji pokazatelji suhega oziroma vlažnega okolja, je iz ankete ugotovila Brankovičeva. “Povedo še, da so njihovi predniki lišaje uporabljali za čaje in za druge zdravilne namene, recimo tinkturo za zdravljenje opeklin ali kožnih bolezni. Nekateri vedo, da se lišaje uporablja tudi za izdelovanje mil, parfumov in v kozmetiki. Povedali so še, da so v preteklosti lišaje načrtno odstranjevali z zidov in z drevesnih debel, ker naj bi bili škodljivi. Le ena gospa se je spomnila domačih imen: penčnik in jetrnik,” še pove raziskovalka.

Lišaje so popisovali in raziskovali v okviru razpisa za sofinanciranje projektov Po kreativni poti do praktičnega znanja ministrstva za izobraževanje ter Javnega sklada za razvoj kadrov, partner je bil še fotograf Jožko Požrl iz Divače, ki je bil tudi mentor sodelujočima študentoma Vidu Bahorju in Gašperju Maliju z visoke šole za umetnost v Novi Gorici. Slednji trije so avtorji razstave in kratkega filma.

LEA KALC FURLANIČ

---