Iz zgodovine se moramo učiti

15. februar 1944 bo v kolektivnem spominu prebivalcev Komna, Divč, Jablanca, Tomačevice in Malega Dola ostal za vedno zapisan kot dan, ko so morali zapustiti svoje domove. Bolečina je ostala tudi po vrnitvi v domovino zapisana v preživelih in njihovih družinah.

Eva Jazbec je na prireditvi ob obletnici predstavila zgodbo o trpljenju njene družine v času 
izgnanstva. Foto: Petra Mezinec
Eva Jazbec je na prireditvi ob obletnici predstavila zgodbo o trpljenju njene družine v času izgnanstva. Foto: Petra Mezinec

KOMEN > “Danes vas bodo s televizijskih ekranov gledale žalostne in prestrašene oči. Kot da se iz vse zgodovine nismo nič naučili,” je povedala Eva Jazbec (rojena Godnik), ki je na slovesnosti ob 73. obletnici izgnanstva spregovorila o svojih izkušnjah in izkušnjah njene družine v izgnanstvu.

Ko so Nemci tistega dne požgali Komen, Divče, Jablanec, Mali Dol, Tomačevico in Branik, je bila stara le eno leto, zato se poti in bavarskega Neumarkta ne spomni. “Ljudje so vedeli, da se po bitki pri Dovcah nekaj pripravlja. Mama je imela zato pripravljenih nekaj stvari, ki bi jih vzela s seboj. Ko pa so Nemci povedali, da imamo pol ure časa, da se zglasimo v “dopolavoru”, s seboj ni vzela nič uporabnega. V Nemčijo je odšla v copatah,” se pripovedovanja matere spomni Eva Jazbec.

Danes si težko zamislimo, kaj je morala v izgnanstvu preživeti mlada ženska z otrokom. Pristali sta na kmetiji pri gospodarju, kjer je morala mama vse dni v tednu opravljati najbolj težaška dela. “Bila je žejna. Vode ji gospodar ni želel dati. Nekoč je sama želela kupiti nekaj pijače, pa ji je niso želeli prodati.” A to je le ena od zgodb izgnancev, je poudarila. Zgodb, ki se ne bi smele nikoli več ponoviti.

“To je dan, ki ga ne smemo pustiti pozabi, zato da bi mladi spoznali kalvarijo našega naroda in znali ceniti vsako pest naše zemlje,” je ob tej priložnosti zbrane nagovoril komenski župan Marko Bandelli.

Na spominski prireditvi so nastopili učenci Osnovne šole Antona Šibelja Stjenke Komen in Mešani pevski zbor Cominum, povezovala pa jo je Mara Glušič, predsednica komenske krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941-1945.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano