Ilirska Bistrica ugnala Ljubljano

Bistriški občini ne bo treba vrniti preplačanega denarja za vlaganja v telekomunikacijo. Koprsko višje sodišče je namreč pritožbo države zavrnilo in potrdilo sodbo okrožnega sodišča, ki je zahtevek za vračilo zavrnilo.

Bistriški občini ne bo treba vrniti preplačanega denarja za 
vlaganja v telekomunikacijo. Foto: Lori Ferko
Bistriški občini ne bo treba vrniti preplačanega denarja za vlaganja v telekomunikacijo. Foto: Lori Ferko

ILIRSKA BISTRICA > V Uradu predsednice Okrožnega sodišča v Kopru so nam včeraj potrdili, da je Višje sodišče v Kopru v pritožbi Državnega pravobranilstva zoper sodbo glede vračila vlaganja v telekomunikacijo v občini Ilirska Bistrica potrdilo odločitev njihovega sodišča. To je v dolgoletnem sporu med državo in občino Ilirska Bistrica že lani poleti tožbeni zahtevek države, po katerem bi morala ilirskobistriška občina državi vrniti 366.000 preplačanih evrov, zavrnilo. Odločitev višjega sodišča je pravnomočna.

Spomnimo. Razlog, da občini denarja ni treba vrniti, je tipkarska napaka uradnice na državnem pravobranilstvu. Ta je namesto 2,9 milijona vtipkala 29 milijonov nekdanjih dinarjev, kar je preračunano povzročilo, da je občina Ilirska Bistrica oziroma Krajevna skupnost Podgrad namesto 16.300 prejela in nato za javno infrastrukturo porabila 383.000 evrov. Državno pravobranilstvo je napako ugotovilo leta 2010 ob ponovnem preračunu na pobudo nekaterih upravičencev. Zadeva sicer sega v leto 2004, ko je bil vložen zahtevek za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, poravnava pa sklenjena v letu 2007.

Občino Ilirska Bistrica je takrat pozvalo k prostovoljni vrnitvi preplačanih sredstev. Ker do sporazumne vrnitve ni prišlo, saj je občina med tem denar že razdelila med upravičence in krajevno skupnost, je Državno pravobranilstvo vračilo zahtevalo s tožbo.

Okrožno sodišče je zahtevek lani zavrnilo zaradi nezadostne skrbnosti državnega pravobralnistva. Kot so utemeljili, je bilo preplačilo posledica napake, ki bi jo lahko pravočasno odkrili, če bi vzpostavili ustrezen sistem nadzora in tehnične podpore. Poleg tega je občina opozorila na napako prek direktorata za elektronske komunikacije, zaradi česar je sodišče sklenilo, da ji ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Država pa je imela možnosti ponovnega obračuna, a tega ni storila.

Na Državnem pravobranilstvu so nam včeraj dejali, da bodo kljub pravnomočnosti sodbe “proučili morebitne nadaljnje pravne možnosti”. Za komentar smo prosili tudi ilirskobistriškega župana Emila Rojca, vendar se ni odzval. Dosegljiv ni bil niti bivši župan Anton Šenkinc, v čigar mandatu je prišlo do napake in ki je na sodišču nastopil kot priča. Svojemu nasledniku je takrat sicer očital, da skrbi za zaščito interesa občine namenja premalo pozornosti.

VRŽ


Najbolj brano