Hudih socialnih zgodb na srečo ni

Večjih socialnih stisk in težav, ki bi terjale pomoč in posredovanje varuha človekovih pravic, v občini Hrpelje-Kozina ni videti. “Občina dobro deluje in je odprta za težave ljudi in njihovo reševanje,” je po prvem obisku v občini dejala varuhinja Vlasta Nussdorfer. Občane pa moti postavljanje baznih postaj, pomanjkanje zdravnikov in slaba prometna varnost. Občina z visokim deležem starejših ljudi bi potrebovala tudi lasten dom starejših občanov.

HRPELJE, KOZINA > “Pogosto ugotavljamo, da je v občinah, kjer vlada visoka stopnja brezposelnosti, zelo veliko socialnih stisk. Na obisk k varuhu prihajajo ljudje s položnicami, ki jih ne morejo plačati, z odrezki prenizkih pokojnin, s katerimi ne morejo preživeti. V večjih občinah, kot sta Maribor ali Murska Sobota, slišimo zelo žalostne zgodbe ljudi. Glede na državno povprečje relativno nizka, desetodstotna stopnja brezposelnosti v hrpeljsko-kozinski občini pa tako hudih socialnih zgodb na srečo ne prinaša. Vsaj takšnih ljudi, ki bi opozarjali, da ne morejo preživet, in da nimajo denarja za osnovne potrebe, na pogovor ni bilo,” je po uradovanju v hrpeljsko-kozinski občini dejala Vlasta Nussdorfer.

Težave gluhonemih

V 21-letni zgodovini varuhovih obiskov krajev po Sloveniji in srečevanj z njihovimi prebivalci se je varuhinja tokrat prvič mudila v občini Hrpelje-Kozina. In se po pogovorih z občani in županjo Sašo Likavec Svetelšek v Ljubljano vrnila dokaj pomirjena.

Svoje osebne zgodbe in težave ji je zaupalo osem ljudi. Eden med njimi je opozoril na problem pri iskanju zaposlitve po zaključku šolanja. “V teh časih se pojavlja veliko zaskrbljenih staršev, ki jih skrbi prihodnost otrok, njihova zaposlitev, pa tudi dejstvo, ali so izbrali pravo šolo, da bodo z izobrazbo lahko dobili zaposlitev,” je pojasnila varuhinja. Težave in negotovost se pojavljajo tudi pri upokojevanju, ena občanka jo je opozorila tudi na težave gluhih in gluhonemih. Ti se po besedah obiskovalke še vedno čutijo odrinjeni, pa tudi diskriminirani pri zaposlovanju. “Težave so, ker gluhi nimajo priznane stoodstotne invalidnosti, niti dodatka na invalidnost. In od države pričakujejo, da bo do tistih, ki imajo že tako težave v življenju, pokazala nekoliko več empatije,” je poudarila varuhinja.

Krajani so varuhinjo opozorili na netransparentno postavljanje baznih postaj. “To je problem cele države in temu smo posvetili veliko pozornosti. Sodelovali smo s civilnimi iniciativami, gostili ministra za infrastrukturo, konstantno spremljamo njihovo umeščanje v prostor. Moti nas predvsem dejstvo, da pri njihovem postavljanju niso spoštovali Aarhuške konvencije, ki govori tudi o vključevanju javnosti v gradnjo tovrstnih objektov,” je pojasnila Nussdorferjeva. Danes ugotavlja, da so nekatere bazne postaje odmaknili od hiš. “Kar je pozitivno, a še vedno menimo, da zgodba še ni zaključena in da bo treba še veliko dogovorov. Želimo si tudi zaupati ministrstvu in železnicam, da bosta upoštevala želje ljudi,” je sklenila varuhinja.

Javne ceste po zasebni zemlji

Obiskovalci so jo opozorili tudi na težave glede lastništva cest, ki so v občinski ali državni rabi, “ko se pojavi nekdo, ki ne priznava, da je cesta javna, in jo zapre, da ostali nimajo dostopa do svojega zemljišča. Tu gre večinoma za dolgotrajne, mukotrpne postopke, ki lahko generirajo celo v napade. Tudi zato varuh večkrat opozarja občine in državo, naj poskrbijo za ureditev lastništva”, pravi Nussdorferjeva.

Sicer pa hrpeljsko-kozinska občina dokaj uspešno zadovoljuje merila, ki jih ob obiskih preverja varuh človekovih pravic. “Zelo dobra je dostopnost občanov do županje in občinskih delavcev, kar je bilo videti tudi iz obiska krajanke iz Petrinj, kjer imajo nekaj težav, ki jih županja pozna in tudi rešuje. Poleg tega nas je tokrat zanimal odpis dolgov, ki ga občani skoraj ne potrebujejo. V občini tudi ni problema brezdomstva, kar je za nas zelo velikega pomena,” je povedala varuhinja.

“Če bi primorske občine primerjala z ostalimi slovenskimi občinami, bi rekla, da so glede socialnega vidika na boljšem. Težko je sicer reči, zakaj. Morda rešuje težave tudi vsaj delno zaposlovanje čez mejo,” je ocenila Vlasta Nussdorfer. Varuhinja tudi sicer opaža, da ima vsaka regija svoje značilne težave. Koroška, denimo, problem cestnih povezav, Zasavje in Celjska kotlina okoljske težave, Dolenjska romsko problematiko ... “So pa težave ljudi na splošno večje v severovzhodnem in jugovzhodnem delu države, tudi zaradi propada velikih podjetij, brezposelnosti in stisk, ki jih ta prinaša.”

Zaznala pa je težave s premajhnim številom zdravnikov, ki jih imajo tudi v drugih manjših občinah in na kar opozarja tudi županja. “Imamo težave z baznimi postajami in prometno varnostjo, že dalj časa pa si prizadevamo urediti svoj dom starejših občanov,” je poudarila Saša Likavec Svetelšek.

TINA M. VALENČIČ

---