Hudičev stol pri Rodiku čaka na turiste

Krajina okoli Rodika je bogata z arheološkimi ostalinami ter mitičnim in folklornim izročilom, zato je pritegnila tudi raziskovalce Univerze na Primorskem. Ti so zasnovali mitično-arheološki park, ki bi - primerno predstavljen in promoviran - utegnil postati privlačna turistična destinacija, k čemur se domačini zelo nagibajo.

RODIK > Hudičev stol je po mitskem izročilu luknja v skali, ki naj bi bil stol hudiča in hudičkov z majhnimi luknjami za njihov rep. Hudičev stol je ena od točk v okolici Rodika, ki so zaradi svoje arheološke in mitološke zgodovine že od nekdaj pritegnile raziskovalce in krajane. Zgodbe o coprniških srečanjih, zmajih, kačah, zakladih, hudiču, procesijah, vhodu v onostranstvo, škratih, monolitu Baba in še marsikaj so še danes del ljudskega spomina, v svoji knjigi Rodiške pravce in zgodbe, izdani leta 2000, pa jih je zajela tudi Jasna Majda Peršolja.

Bogato izročilo se je v Rodiku ohranilo zaradi stika dveh različnih populacij, Slovanov in staroselcev z arheološke naselbine nad vasjo, ocenjuje Katja Hrobat Virloget s primorske univerze. Sega še v prazgodovino. Iz tovrstnih bogatih drobcev ustnega izročila je mogoče prepoznati celotne mitske sheme, tako slovanske kot starejše, še dodaja etnologinja.

Vsa dognanja o nesnovni dediščini Krasa, med drugim tudi o mitologiji Rodika, ki so jih raziskovalci zajeli v knjigi Živa krajina Krasa: raziskovalni in izobraževalni projekt na področju prepoznavanja in valorizacije čezmejne dediščine in okolja, so sad raziskovalnega dela v okviru slovensko-italijanskega čezmejnega projekta Living Landscape, ki ga je med letoma 2012 in 2015 vodila Univerza na Primorskem. Namen projekta je bil razrešiti dolgoletno potrebo po prepoznavanju, valorizaciji ter promociji skupne kulturne dediščine slovensko-italijanskega čezmejnega območja, ki jo predstavlja ravno krajina Krasa. Krajino so raziskovalci obravnavali z različnih zornih kotov, z različnimi znanstvenimi pristopi (zgodovinsko, etnološko, arhitekturno), tako v njeni materialni, vidni pojavnosti kakor tudi v nematerialnih, simboličnih in mitskih razsežnostih. Poleg knjige, ki je še v tisku, so pripravili še dve strokovni publikaciji z vsebinami folklornega in mitskega izročila na Krasu, dokumentarni film ter dva idejna projekta za mitsko-folklorna parka v Rodiku (Slovenija) in Gropadi (Italija).

Prvi poskus turistične poti po mitski krajini

Zanimanje za arheološko naselje Ajdovščina nad Rodikom pa je zabeleženo že od 19. stoletja naprej, ko so v bližini našli epigrafski napis iz 1. stoletja z imenom Rundictov, staroselcev, ki so jih pripisali Ajdovščini nad Rodikom in po katerih nosi še danes vas ime.

Zaradi obojega so raziskovalci Univerze na Primorskem pod koordinatorstvom Hrobat Virlogetove na območju Rodika zasnovali mitično-arheološki park. V njem so zajeli več točk, vezanih na arheološko dediščino in na mitološko izročilo: Kobiljo glavo, Tabor, Njivice, Križen drev, arheološko najdišče Ajdovščina, Jezero, monolit Baba, Rodiško pečino, Cikovo jamo, Fukovo jamo, Šlaverjevo jamo in Podlisičino.

“Mitsko-folklorni park Rodik je prvi poskus realizacije pohodnih poti po mitski krajini, pri čemer je bil za nas poseben izziv, kako na zanimiv način interpretirati to, tako imenovano nesnovno dediščino krajine. Mitska krajina v Rodiku je sicer veliko bogatejša, kot je prikazana v parku, vendar smo poti prilagodili nezahtevnim pohodnikom. Izbrali smo le nekaj točk, ki tvorijo dva zaključena kroga - enega kraškega okrog nekdanje Babe in enega brkinskega okrog Lintverna, točke na vrhu hriba Ajdovščina,” še pojasnjuje Hrobat Virlogetova.

Da z napisnimi tablami ne bi “onesnaževali” narave, bi pohodne poti označili na neinvaziven način - ciljne točke v krajini bi označili s kamnitimi označbami v obliki kamnite klade ali obeliska, v katerih bi bila na (emajlirani) plošči zapisana zgodba obiskanega mesta.

Izročila o hudičevem stolu ali šembilji, o hudiču na goreči kočiji ali drugih oblikah pošasti so poznana po vsem Krasu in se navadno vežejo na kolesnice in sledove rimskih ali starejših poti. Luknje v skalah naj bi bili stoli hudiča in hudičkov z majhnimi luknjami za njihov rep. Šembilja je ostanek krščanske demonizacije slovanskega božanstva groma in bliska, katerega vlogo je v krščanstvu prevzel sv. Elija, ki s kočijo grmi po oblakih.

Najbolj navdušeni nad hudičevim stolom

“Nad tem projektom smo krajani navdušeni, zelo si želimo, da bi ga vključili v turistično ponudbo Rodika,” poudarja podpredsednica Turističnega društva Rodik Valerija Pučko. “Z idejno študijo smo Rodičani stopili tudi na občino, kjer so enako navdušeni kot mi in nas podpirajo, dogovarjamo se, da bi za realizacijo parka konkurirali na katerem od razpisov za sofinanciranje, ki jih prijavlja Območna razvojna agencija,” še seznanja Pučkova.

Krajani so se skupaj s Hrobat Virlogetovo in Radom Lukovcem, ki je prava rodiška živa enciklopedija, saj zelo natančno pozna zgodovino Rodiškega, že podali v mitski park. “Zmerne hoje je približno dve uri, zgodbe o hudičevem stolu, njegovih mladičih, o Lintvernu - zmaju-kači in vsem ostalem, kar pripoveduje mitološko izročilo okolice Rodika, pa so še posebej za otroke zelo privlačne. Vsi so se hiteli usesti na hudičev stol in napeli ušesa, ko jim je etnologinja pripovedovala zgodbo o tem. Zato verjamemo, da bi bili z ureditvijo mitskega parka na področju dediščinskega turizma uspešni,” sklene Pučkova.

LEA KALC FURLANIČ

---