Hrvaški pritisk za teran

Phil Hogan, evropski komisar za kmetijstvo, sicer Irec, je včeraj na pogovor povabil slovenskega ministra za kmetijstvo Dejana Židana. Govorila sta o teranu, Židan pa je sogovorniku povedal, da slovenska stran ob hrvaških protestih ostaja neomajna pri njegovi zaščiti.

Komisar Phil Hogan (desno) in minister Dejan Židan
Komisar Phil Hogan (desno) in minister Dejan Židan 

BRUSELJ, KRAS > Prejšnji teden je slovenska vlada ministra za kmetijstvo Dejana Židana zadolžila, naj pred evropskimi ustanovami zagovarja popolno zaščito vina teran, torej vina, pridelanega na Krasu iz sorte refošk, ki pa se sme skladno s slovenskimi in evropskimi pravili tako imenovati le, če izpolnjuje veljavne pogoje, ki jih preverjajo pooblaščene ustanove.

Najprej Jakovina, potem Židan

Evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan je prejšnji teden sprejel hrvaškega resornega ministra Tihomirja Jakovino, saj Hrvaška od evropske komisije zahteva, naj se razveljavi ekskluzivnost poimenovanja teran zgolj za vino s Krasa in dovoli pridelovalcem iz hrvaške Istre, da smejo svoje rdeče vino imenovati “teran, hrvatska Istra”. Jakovina je bil po sestanku zadovoljen, češ da je rešitev, do katere so najprej poskušali priti z dvostranskim dogovorom s Slovenijo, blizu.

Hogan, ki je že v začetku leta dajal dvoumne izjave, češ da so pristojne službe pripravljene pomagati Sloveniji s pravnimi nasveti pri tem vprašanju, se je včeraj o isti temi pogovarjal tudi z Dejanom Židanom. Ta mu je sporočil neomajno slovensko stališče, da Slovenija vztraja pri zaščiti, ki je bila v domači pravni red vnesena leta 2000, ob vstopu v EU leta 2004 pa brez ugovora katere od članic ali drugih evropskih držav, tudi Hrvaške, uveljavljena še na ravni EU.

Zapleta se od leta 2013

Hrvaška je leta 2013 postala članica EU in nekoliko prej tistega leta je slovenska vinska inšpekcija na podlagi prijave s trgovskih polic umaknila dve vini teran iz hrvaške Istre s pojasnilom, da je poimenovanje teran v EU zaščiteno ime za vino z zaščiteno označbo porekla, ki je pridelano na Krasu iz sorte refošk. Hrvaško stran je to razburilo, vinarji iz hrvaške Istre so napovedali spor v EU in utemeljevali, da gre pri njih prav tako za tradicionalno poimenovanje. Šli so še korak naprej in zatrjevali, da je njihov teran pridelan iz sorte teran, zaradi česar so upravičeni do imena, saj imen sort ni mogoče zaščititi. Ta utemeljitev je bržčas na nekoliko majavih nogah, saj je bilo v čezmejni raziskavi, ki jo je vodil dr. Denis Rusjan, ugotovljeno, da je večina terana v hrvaški Istri iz refoška, torej podobno kot na Krasu.

Po dveurnem včerajšnjem pogovoru Židana in Hogana sta v skupni izjavi za javnost zapisala, da bodo v Bruslju preučili slovenske argumente in našo vlado zaprosili za dodatna pojasnila. Židan ob tem poudarja, da je teran na Krasu tradicija in kultura in da planota od njega živi. Dodal je še, da gre za zadevo, ki je za Slovenijo zaprta. SAŠO DRAVINEC


Najbolj brano