Holokavst drugače

Srednješolke Ines Pahor ni strah težkih in temačnih tem, niti takšne, kot je holokavst. Razstava, ki si jo lahko danes ob 17. uri ogledate v Mladinskem centru Podlaga, je v prvi vrsti plod raziskovanja in zato informativna predvsem za mlajše generacije, hladnokrvne pa jih ne bo pustila niti domiselna in izvirna postavitev.

Ines Pahor nam je že pred razstavo zaupala, kaj pomenijo 
številke, ki so jih nosili taboriščniki.  Foto: Petra Mezinec
Ines Pahor nam je že pred razstavo zaupala, kaj pomenijo številke, ki so jih nosili taboriščniki.  Foto: Petra Mezinec

SEŽANA > Ines Pahor smo obiskali med postavljanjem razstave v sežanskem podzemlju. Osrednji prostor je že povsem spremenil podobo, dela pa je še veliko, je povedala avtorica, ki zadnje tedne ostaja v šoli vse do večernih ur.

Časi se vračajo

“Obiskujem četrti letnik srednje šole, smer aranžerski tehnik. Za svojo maturitetno nalogo sem skušala narediti nekaj posebnega. Navdušila sem se nad idejo, da bi opremila in okrasila celoten prostor,” pojasni Ines. Profesorica Renata Nikolič ji je predlagala, naj se posveti svetovnim dnevom. Dan spomina na žrtve holokavsta je izbrala zaradi močne sporočilnosti, pa tudi zato, ker mladi o tem obdobju zgodovine vedo premalo. “Občutek imam, da se časi vračajo. Elementi se zopet pojavljajo. Tudi mi imamo zdaj na meji žico,” je kritična srednješolka.

Raziskovanje je potekalo veliko časa in bilo deloma tudi mučno. “Brala sem literaturo, ogledala sem si filme in fotografije,” pove Ines. A najbolj jo je pretresla zgodba 91-letne Pavle Simčič, ki je preživela taborišče v Ravensbrücku, vanj pa so jo Nemci odpeljali skupaj s tremi sestrami in očetom, ko je bila stara 17 let. Toliko kot Ines.

“Ne morem si predstavljati, kako so se počutili. Že samo poslušati o tem je grozno,” razmišlja Ines.

Še ena razstava aprila

Ogledamo si še v srednji šoli nastajajočo skulpturo, pri kateri ji pomagajo tudi učenci prvih letnikov. Kakšna bo, naj ostane presenečenje, lahko pa izdamo, da se v njej skriva tudi številka 71, toliko let namreč mineva od konca druge svetovne vojne.

Po končani srednji šoli se želi posvetiti študiju kiparstva v Ljubljani. “Od nekdaj me veseli risanje, zato sem tudi izbrala to srednjo šolo. Med šolanjem pa sem spoznala, da mi je všeč delati skulpture,” pojasni Ines.

Ni pa to zadnja razstava, aprila, ob dnevu knjige, sledi še ena.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano