Hitra železna cesta se počasi bliža

Proga Divača-Trst se bliža kraškim vasem na obeh straneh meje. Na slovenski strani je idejni projekt nove proge že v sklepni fazi, strokovnjaki pa že pišejo poročilo o vplivih na okolje in osnutek državnega prostorskega načrta.

KRAS > “Priprava državnega prostorskega načrta za Trst-Divača je v teku,” so nam sporočili iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor in napovedali, da za jesen predvidevajo javno obravnavo prostorskega načrta.

Krajanov niso poslušali

Traso proge je izbrala mešana medvladna slovensko-italijanska komisij že leta 2011 na podlagi študije izvedljivosti. Med mejo z Italijo in Divačo so bile sprva zarisane tri različice hitre proge: severno od avtoceste Sežana-Divača, južno od nje, a zelo blizu nje, in tretja, najjužnejša, s predorom pod Guro pri Povirju. Zaradi stroškov so načrtovalci najprej opustili najjužnejšo različico, nato pa še severno, čeprav bi ta tekla po večinoma degradiranem in manj naseljenem območju. Tudi krajani Krajevne skupnosti Povir, v katero bo proga najbolj zarezala in so ji zato oktobra leta 2012 na zboru krajanov ostro nasprotovali, so menili, da je najmanj škodljiva različica severno od avtoceste.

A ko so letos spomladi začeli videvati geologe, ki so jemali vzorce južno od avtoceste, jim je postalo jasno, da jih načrtovalci niso upoštevali. Kot so nam povedali na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, rišejo progo po trasi, ki poteka od meje proti vzhodu v predoru severno od mesta Sežana, prečka progo in cesto proti Dutovljam ter cesto proti Štorjam in nadaljuje južno od avtoceste do Gorenj, kjer se priključi obstoječi železniški progi v dveh krakih. Skupna dolžina celotnega odseka na slovenski strani je približno devet kilometrov.

Cena pred ljudmi?

Vlaki, ki bodo po hitri progi vozili s hitrostmi, ki jih v Sloveniji sploh še ne poznamo (do 250 kilometrov na uro) bodo torej švigali zelo blizu stanovanjskih hiš. Najbolj se progra približa hišam v Žirjah, pa tudi v Povirju in Gorenjah pri Divači.

“Takrat smo jasno povedali, da ne nasprotujemo sami gradnji, je pa res, da smo si želeli, da bi bila proga speljana po severni strani, saj menimo, da bi bila škoda tako veliko manjša,” se zbora krajanov oktobra leta 2012 spominja predsednik Krajevne skupnosti Povir Franko Uršič. “Verjetno cena,” pa odgovori na vprašanje, kaj je odločevalce nagnilo v prid proge, ki bo posegla v rodovitna zemljišča v okolici Povirja in dodatno obremenila prebivalce tamkajšnjih vasi. “Vendar pa predvidevamo, da bi bila cena približno enaka, če bi kraka, ki ju načrtujejo med Povirjem in Gorenjami, zgradili v Sežani,” še nadaljuje Uršič. Zagotovil je, da bodo prebivalci vztrajali. “Tu se je gradilo avtocesto, načrtuje se plinovod, vendar pa na žalost Povir in okoliške vasi od teh investicij niso imele prav nič. Zato zdaj zahtevamo, da imamo tudi mi nekaj od tega,” je še povedal in dodal: “Želimo si le razumnega dialoga in da nas upoštevajo.”

Od Divače dalje neznanka

Kje in kdaj se bo hitra proga nadaljevala od Divače proti notranjosti države in celine, pa ni znano. Neuradno se govori o predoru pod Vremščico in mimo Velikega Ubeljskega proti Ljubljani. A ker je to časovno pomaknjeno v neznano prihodnost, bi hitri vlak pridrvel od Trsta do Gorenj in tam prešel na obstoječo železniško progo, po kateri potujejo vlaki proti Ljubljani s hitrostjo med 40 in 60 kilometrov na uro.

Ni znano niti, kaj bo s progo od Divače do Kopra in s tem do Luke Koper, kar je strateški cilj slovenske države. Na to vprašanje naj bi odgovorili z gradnjo drugega tira, a je tudi ta še nejasna.

Znano pa je že, koliko naj bi slovenski davkoplačevalci odšteli za devet kilometrov hitre proge od Sežane do Divače: dobrih 283 milijonov evrov. Odsek na italijanski strani pa je ocenjen na več kot milijardo (1,039.900.000) evrov.

PETRA MEZINEC

MARICA URŠIČ ZUPAN

---