Gladijo stare zamere

Čeprav je odlagališče odpadkov v Stari vasi zaprto že več kot dve leti, sta občini Postojna in Pivka še vedno v že več let trajajočem sodnem sporu zaradi nekdanjih stroškov. A bosta v duhu dobrih medsosedskih odnosov zdaj še enkrat skušali doseči dogovor za pogajalsko mizo. Preseganje občinskih delitev zahtevajo tudi drugi projekti.

PIVKA, POSTOJNA > Za danes je bilo na koprskem okrožnem sodišču napovedano nadaljevanje obravnave v tožbi postojnske proti sosednji pivški občini zaradi plačevanja stroškov obratovanja nekdanjega odlagališča v Stari vasi, kjer po zaprtju deluje le še zbirni center. Obravnava je bila na predlog Občine Pivka, ki jo soseda toži za 350.000 evrov, tik pred zdajci preložena.

“Naš odvetnik je dal predlog postojnski strani, da se pred obravnavo poskušamo na to temo pogovoriti v izogib stroškom, ki po nepotrebnem nastajajo zaradi tožbe. Doslej neke resne diskusije na to temo nikoli ni bilo,“ nam je včeraj povedal pivški župan Robert Smrdelj. Da so pripravljeni poiskati rešitev, so potrdili tudi na postojnski občini.

Toda razlagi obeh strani glede medsebojnih razmerij pri upravljanju z deponijo sta še vedno različni.

“Občina Pivka je vse od ustanovitve leta 1994 nemoteno uporabljala deponijo Stara vas, leta 1996 pa smo zaradi določitve delitve stroškov in upravljanja deponije sklenili sporazum glede uporabe, ki je vključeval tudi sovlaganje. Občina Pivka tega dogovora ni upoštevala, zato je postojnski občinski svet v letu 2010 sprejel sklep, s katerim je določil ceno za storitev odlaganja odpadkov na deponiji Stara vas in začel storitev občini Pivka zaračunavati. Ta je račune zavračala,” so razloge za tožbo pojasnili na postojnski občini.

“Ni pravne podlage”

Pivški župan odgovarja, da je v skladu s pogodbo iz leta 1996 Občina Pivka v preteklosti plačevala svoje obveznosti za urejanje deponije. Dejanska podlaga za tožbo je bilo pivško neplačilo stroška tako imenovane rezervacije prostora na odlagališču za odlaganje odpadkov iz drugih (pivške) občin, katerega zaračunavanje je predvidel sklep postojnskega občinskega sveta.

“Ta strošek nima nobene pravne podlage, prav tako pa občina nima pravne podlage za plačilo takega računa. Kot je razvidno iz tožbenega zahtevka, bi bilo zaračunavanje stroška rezevacije dejansko prihodek za sanacijo deponije. To pa ne pije vode, ker ne moremo plačevati stroškov, ki sploh še niso nastali. Poleg tega plačilo za rezervacijo ne pomeni, da bi bili odvezani stroškov za sanacijo deponije po osnovni pogodbi,“ je razložil Smrdelj in dodal, da se stroškov sanacije deponije niso nikoli izogibali.

Pri turizmu ne bi smeli solirati

Smetarski spor pa ni edini zaradi nerešenih razmerij med občinama. V preteklosti sta na sodišču reševali tudi spor glede delitve dobička javnega zavoda Kraške lekarne. Smrdelj pravi, da so kljub obdobjem, ko s sosedo “niso bili na isti valovni dolžini”, že s prejšnjim vodstvom postojnske občine zadnja leta solidno sodelovali. Sad tega je tudi zelo obsežna in pomembna skupna obnova vodovodnega sistema.

Več zapletov je bilo pri izboru direktorja javnega podjetja Kovod, ki ni doma s Postojnskega, kar je bil po oceni Smrdelja problem. Odprta vprašanja glede skupnega zdravstvenega doma pa naj bi lažje usklajevali z imenovanjem skupnega organa upravljanja, ki ga sestavljata oba župana.

“Velik izziv so razvojne zgodbe, vezane predvsem na turizem. Pri tem bi morali strniti moči, izkoristiti sinergije, ne pa solirati. Tudi turistični produkti so namreč v paketih bolj tržno zanimivi,“ poudarja Smrdelj.

Robert Pavšič s postojnske občine dodaja, da Notranjski muzej Postojna z novo razstavo in Park vojaške zgodovine ob podpori regionalne razvojne agencije že pripravljata skupne produkte. Občini pa trenutno skupaj ustanavljata tudi lokalno akcijsko skupino za preprečevanje odvisnosti. “Mislim, da zadeve potekajo konstruktivno. Kar je ostalo nerešenega za nazaj, pa je treba konstruktivno rešiti,” še poudarja Pavšič.

VERONIKA R. ŽENKO

---