Geopark Kras le na delu Krasa

Sežanski svetniki bodo danes odločali o predlogu Sporazuma o vzpostavitvi geoparka na območju matičnega Krasa. A ta ne bo obsegal celotnega Krasa, saj bodo vanj (zaenkrat) vključene le kraške občine iz Slovenije, iz Italije pa ne, čeprav gre za zaokroženo geografsko in geološko enoto.

SEŽANA > O vzpostavitvi geoparka se je veliko govorilo že lani ob zaključku projekta Kras Carso, v katerega so bile poleg občine Sežana kot vodilne partnerke vključene še občine Hrpelje-Kozina, Divača, Komen, Miren-Kostanjevica, Milje, Dolina, Repentabor, Zgodnik, Trst in Devin-Nabrežina.

Geopark je območje geološke dediščine, ki je prepoznano zaradi izstopajočega znanstvenega, ekološkega in kulturnega pomena na nacionalni ali nadnacionalni ravni. Geoparki iz različnih držav se združujejo v mreže geoparkov pod okriljem organizacije Unesco. V Sloveniji sta vzpostavljena dva geoparka, v Karavankah in v Idriji.

Brez finančnih posledic

O vzpostavitvi geoparka so se kraške občine seznanjale že decembra 2013. Takrat je svetnike v Komnu in Divači zmotila višina sredstev in nezadovoljiva zagotovila glede ohranitve stopnje zaščitenosti narave - večina svetnikov je bila takrat mnenja, da dodatne zaščite Kras ne potrebuje.

Že prihodnji teden bodo o sporazumu tokrat zares odločali tudi v občini Komen in Hrpelje-Kozina. “Geopark je nadgradnja projekta Kras-Carso in se navezuje na celotno območje matičnega Krasa. Geopark tako vidimo kot priložnost za izpeljavo bodočih skupnih projektov, kot tudi manjših samostojnih projektov,” so nam povedali na občini Hrpelje-Kozina. Z vključitvijo v geopark Kras pričakujejo lažje črpanje sredstev iz nove evropske finančne perspektive.

Zgodovina nastajanja geoparka Kras je že kar dolga. Prve pobude zanj je bilo slišati že v letu 2008. V začetku leta 2010 pa je bilo v Divači več srečanj in predstavitev pobude za ustanovitev geoparka Kras, ki bi zajemal območje od izvira Reke do njenega izliva v morje v Italiji skupaj s celotnim matičnim Krasom. med glavnimi pobudniki je bil krajinski arhitekt Etbin Tavčar, pobudi pa so stali ob strani tudi v Parku Škocjanske jame. Na te pobude se je odzval ekonomist Stojan Gorup in opozoril, da je “pobuda geopark matičnega Krasa nastala že leta 2008 v strokovni interakciji med pripravljalci strateškega razvojnega projekta Krasa, predstavniki novogoriške območne enote Zavoda RS za varstvo narave in predstavniki Sektorja za ohranjanje narave Ministrstva za okolje in prostor.” Kot je tedaj za naš časnik zapisal Gorup, “strateški projekt izhaja iz izhodišča, da smo Kras kot geografski pojem in kot zaokroženo območje trajnostnega razvoja zanemarili in ga je potrebno ponovno ovrednotiti.” Kot je pokazal kasnejši razvoj dogodkov, je nadaljevanje doživela “Gorupova” ideja. Deloma jo je povzel projekt Kras-Carso, v katerem so sodelovale kraške občine z obeh strani meje, medtem ko se geopark Kras zdaj omejuje na pet občin na slovenski strani meje: Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača, Komen in Miren-Kostanjevica.MUZ

Občina Sežana ima v letošnjem proračunu predvidenih dobrih 76.000 evrov za izpeljavo projekta geopark, občina Hrpelje-Kozina pa ne predvideva dodatnih stroškov, saj bodo v skupni projekt vključili le tiste aktivnosti, ki so že v proračunu in načrtu razvojnih programov. Glede dodatnih stroškov se bodo sproti usklajevali.

“Večjih finančnih posledic pa tedaj ne pričakujemo, saj naj bi bil geopark nosilec projektov čezmejne regije - projektov, ki bodo sofinancirani iz nacionalnih in evropskih sredstev,” so še pojasnili na občini.

Geopark ne bo šel čez mejo

Da bodo v novi finančni perspektivi uspešnejši projekti, ki spodbujajo čezmejno sodelovanje, je znano. A geopark, vsaj v tej obliki, ne bo čezmejni projekt, saj izven njegovih okvirov ostaja pomemben del Krasa z veliko začetnico, in sicer ves Kras v Italiji.

Sporazum sicer predvideva, da se občine s Krasa na italijanski strani lahko vključijo v geopark. Župana Repentabra, Marka Pisanija, smo vprašali, kako vidijo čezmejno sodelovanje.

“Seveda s kraškimi občinami v Sloveniji dobro sodelujemo in smo se pogovarjali tudi o nadaljevanju projekta Kras Carso v okviru geoparka,” je povedal Pisani. Vendar se trenutno za pristop niso odločili, saj jih skrbi, da bi članstvo s seboj prineslo višje okoljevarstvene omejitve. Spogledujejo se z vključevanjem v Evropsko združenje teritorialnih povezovanj in čakajo na nove evropske razpise.

PETRA MEZINEC

---