Galerija, muzej in vinoteka v kamnolomu

Kamnolom v Lipici je bogato nahajališče kraškega kamna. Sežanski Marmor ga bo lahko izkoriščal še vsaj desetletje, nato pa bo moral območje sanirati. Namesto zasutja pa razmišlja o alternativni sanaciji. Študentje arhitekture med drugim predlagajo, da bi na njem uredili učne poti, razgledni stolpič z informacijsko točko, muzej krasoslovja, manjšo dvorano za prireditve, galerije, vinske kleti ... A vprašanje je, ali so tovrstne sanacije sprejemljive tudi glede varnosti in ohranjanje kulturne krajine.

LIPICA, SEŽANA > Sanacija kamnolomov po zaprtju se spreminja, menijo v sežanskem podjetju Marmor, ki ima rudarsko koncesijo za izkoriščanje kamnoloma Lipica 2. Pridobivanje naravnega kamna v kamnolomih traja več desetletij, vanj je vloženega veliko truda in denarja, pravi nekdanji direktor Marmorja Ciril Sigulin: “Ob pogledu na stene kamnoloma si je težko predstavljati, kaj vse je bilo potrebno za izkop dobrega in kvalitetnega naravnega kamna, ki ga je malo. S tega stališča sta miniranje ali zasutje takšne dediščine človeških rok vse prej kot sprejemljiva. Še posebej to velja za podzemne prostore, ki se jih da s kančkom inovativnosti in domišljije uporabiti v številne namene. Ustvariti torej pogoje za alternativno sanacijo kamnoloma-”

Galerija namesto zasipanja

Marmor je zato skupino študentov na ljubljanski fakulteti za arhitekturo pod mentorstvom docenta Leona Belušiča zaprosil za predloge drugačne sanacije kamnoloma Lipica 2. Ta je zelo globok, saj kamen v njem pridobivajo s podzemnim kopom, zato so študentje predlagali ureditev treh ravnin: vstopnega trga na površju, vmesnega trga na sredini kamnoloma, kjer je zdaj obračališče vozil, ter spodnjega trga na dnu jame, ki bi se razdelil na tri manjše ravnine. “Pri oblikovanju poti do vstopa v kamnolom smo se navezali na obstoječo gradbeno cesto, dodali pa smo zapornice in dodatno razgibali pot, s tem bi premostili višinsko razliko,” razlaga Belušič.

V kamnolomu so izkoristili monumentalen prostor, visoke hodnike, globine, prehode, višinske razlike, surovost materiala. “Vanj bi umestili vinsko klet, pokuševalnico vin, galerijo, muzej krasoslovja, manjšo dvorano za prireditve,” še dodaja Belušič. Na površju pa so predvideli razgledni stolpič z informacijsko točko ter nekaj učnih poti.

Zakon je ovira

“Glede na to, da raziskovalna skupina družbe Marmor pripravlja izvedbene rudarske načrte za podzemno pridobivanje kamna kot osnovo za izkoriščanje kamnine, podzemno pridobivanje pa ustvarja zanimive in uporabne volumne v podzemlju, je nastala zamisel o možnosti drugačne namembnosti tega prostora,” pravi arhitekt v Marmorju Dimitrij Kukanja.

Vendar morajo spoštovati zakon o rudarstvu. “Ta predvideva zaprtje in sanacijo kamnoloma z zasutjem odprtine in preoblikovanjem brežin v nekakšno umetno vrtačo, s čimer se zagotavlja tudi varnost gibanja. Dejavnosti kamnolomov določajo tudi prostorski akti, torej bi bilo treba, če bi hoteli udejanjiti naš projekt, predlagati državi in občini spremembo zakona in prostorskih aktov. Kar bi verjetno trajalo nekaj let,” pojasnjuje Kukanja.

Krajinarji niso proti

V zvezi z varnostjo v podzemnih hodnikih in galerijah kamnoloma, kamor bi lahko umestili muzej in druge dejavnosti, geolog na Geološkem zavodu Dimitrij Jurkovšek ocenjuje, da je ta lipiški kamnolom povsem varen prostor, saj je tam kamnina zelo trda, se ne kruši, ne poka, je masivna, stabilna celo v primeru potresa. Pridobivajo jo z žaganjem. Z varstvenim načrtom bi se dalo umestiti druge dejavnosti v kamnolom, meni geolog.

Ker leži kamnolom na vplivnem območju Kobilarne Lipica, bi morali ob tem spoštovati tudi odlok o kulturni krajini v Lipici, vendar po mnenju Marvy Lah z novogoriškega zavoda za varstvo kulturne dediščine takšen poseg ni povsem nemogoč: “Nova raba kamnoloma, kakor jo predstavlja projekt, je po naši prvi oceni, ki sicer še ni dokončna, skladna s stališči varovanja kulturne dediščine in bi bila sprejemljiva. Predvidene dejavnosti so ustrezne, saj bi z njimi lahko ohranjali tipične lastnosti kraške kulturne krajine v Lipici in hkrati povečevali njeno prepoznavnost.”

Vizionarski projekt

V Marmorju sicer menijo, da je ta projekt izvedbeno in tržno zelo “vizionarski”. “Kamnolom Lipica 2 je aktiven kamnolom, s polnim obratovanjem in kvalitetno surovino. Nahaja se sredi rudarskega prostora, zadnje geološke raziskave kažejo na zadostno zalogo za naslednjih nekaj let, vsaj do konca koncesijske dobe. Razmišljati pa moramo že, ko je dejavnost na vrhuncu,” sklene Kukanja.

Da ima kamnolom Lipica 2 še dolgo življenjsko dobo, je še bolj trdno prepričan nekdanji tehnični vodja v njem, diplomirani inženir rudarstva Martin Bizjak. “Zame kot rudarja umetnost in izobraževanje ali turizem v tem kamnolomu nimajo kaj iskati. Ta projekt je povsem neumesten. Tam mora iti pridobivanje mineralnih surovin s polno paro naprej. Poleg tega so v infrastrukturo kamnoloma vložili ogromno denarja in bi bilo zato nesmiselno že v naslednjih desetih ali 20 letih kamnolom zapreti. Saj država ne daje kar tako drugih lokacij na Krasu za izkoriščanje mineralnih surovin. Naj gredo raje v površinsko pridobivanje kamna, kar prinaša večjo ekonomsko korist, kot v umetnost,” je kritičen Bizjak.

Pobuda o tej drzni sanaciji je predstavljena v posebni publikaciji in na razstavi v Kosovelovem domu, ki je na ogled do 13. septembra.

LEA KALC FURLANIČ

---