Dvomijo, da bodo spremembe v prid pacientov

Ministrstvo za zdravje v precejšnji tajnosti pripravlja spremembe organizacije sistema nujne medicinske pomoči. V zdravstvenih domovih, ki bodo od urgentnih centrov v Kopru ali Ljubljani bolj oddaljeni, so zaskrbljeni, da se bodo pogoji za paciente, sploh med vikendi in ponoči, poslabšali. K sodelovanju pri pripravi sprememb sploh niso bili povabljeni.

POSTOJNA, ILIRSKA BISTRICA, SEŽANA > “Neuradno smo izvedeli, da gre proces v smer, ki si je ne želimo, predvsem ne zaradi pacientov. Zato smo prosili, naj nas glede na naše izkušnje s terena pravočasno povabijo k pripravi dokumenta, a prave volje z druge strani nisem zaznala. Ko je projekt enkrat na mizi, je namreč nanj bistveno težje dajati pripombe oziroma je, glede na slabe izkušnje, lahko tudi vsiljen,” opozarja Irena Vatovec Progar, direktorica Zdravstvenega doma Postojna.

Za 24-urno delovanje nujne medicinske pomoči (NMP) Zdravstveni dom Postojna zdaj prejema milijon evrov letno, sežanski 880.000 evrov, ilirskobistriški pa 715.000 evrov. Postojnski zdravstveni dom namreč 12 ur na dan zagotavlja dvojno ekipo, eno, ki dela le v enoti nujne medicinske pomoči, in drugo, ki v primeru potrebe urgenco pokrije iz ambulante. V Ilirski Bistrici NMP zagotavljajo čez dan zdravniki in medicinske sestre ob rednem delu v ambulantah, ki pa so okrepljene. Redno so zaposleni le vozniki nujnih reševalnih vozil. Oba zdravstvena domova zagotavljata dežurstvo tudi ponoči, ob vikendih in praznikih.

Namesto urgenc reanimobili na terenu?

Po neuradnih informacijah naj bi z novo organizacijo nadomestili prehospitalno nujno medicinsko pomoč in dežurno službo z vozili - reanimobili, v katerih bi bila bodisi celotna ekipa, vključno z zdravnikom, bodisi le tehnik in voznik.

“Na kakšen način bi bila razporejena, kakšna bi bila mreža, kakšen koncept, ne vemo. Razporejal bi jih dispečer, ki bi v primeru suma na urgentno stanje poklical najbližje vozilo. Kakšen bi bil njegov dostopni čas, ni znano,“ pove Vatovec Progarjeva in opozarja, da bi bilo s tem, sploh ponoči in ob koncu tedna, prikrajšanih okrog 80 odstotkov ljudi, ki hitro potrebujejo zdravstveno pomoč, niso pa tako urgentni, da bi bilo ogroženo njihovo življenje. “Vse te bolnike smo zdaj oskrbeli v naši urgentni službi. Se bo nekdo, ki bo v soboto doživel napad ledvičnih kamnov, po novem vozil v Ljubljano?“

Ob tem direktorica izpostavlja tudi druge dileme in vprašanja, na katere še ni odgovorov: “Kdo bo ojačal nove urgentne centre? Bodo tja hodili naši zdravniki, ki zdaj delajo na urgenci? Toda zakaj bi odhajali v Ljubljano, če so zdaj lahko oskrbeli ljudi tukaj, v 20 minutah, namesto tega pa bo potreben dodaten čas, da se pacienti tja odpeljejo? Kaj bo z vso našo opremo in vozili, ki smo jih kupili?“

“Glede na geostrateško pozicijo občine Postojna je nepojmljivo, da bi se naši občani za vse nujne zdravstvene storitve ali za dežurno zdravstveno oskrbo vozili v Ljubljano ali Koper, zato se bomo zavzeli, da bomo imeli tako službo nujne medicinske pomoči kot tudi dežurno medicinsko službo dostopno 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni na leto, kot je to organizirano že danes,“ pravi postojnski župan Igor Marentič. Ob tem napoveduje, da bo z upoštevanjem vseh potreb in značilnosti tega območja občina naredila vse, da obdrži sistem v okvirih, ki so na voljo že danes, saj je glede na stopnjo potencialne ogroženosti in ogromne dnevne migracije tako v samem mestu (turizem) kot tudi izven (avtocesta, vojska, železnica, letališče), ta nujno potrebna za učinkovito izvajanje aktivne zaščite in dobrobiti občanov.

Meja ukinjanja 50 kilometrov do bolnišnice

Neuradne informacije omenjajo tudi možnost vzpostavitve tako imenovanih satelitskih urgentnih centrov v večjih ali bolj oddaljenih krajih, ki bi bili nekakšne okrepljene sedanje enote in bi pokrivali tudi sosednje občine.

Vatovec Progarjeva je prepričana, da v Postojni zanj izpolnjujejo vse pogoje - tudi kar zadeva opremo (dostopen rentgen, ultrazvok, laboratorij), predvsem pa z vidika lege in drugih okoliščin: “Pokrivamo dobršen del avtoceste. Imamo tudi izkušnjo z nedavno množično nesrečo. V neposredni bližini je vojaško vadišče Poček. V času turistične sezone je število obiskovalcev v Postojni bistveno višje od števila prebivalcev. Naš glavni argument pa je velika oddaljenost od katerekoli bolnišnice, najmanj 50 kilometrov oziroma več, kar je tudi kriterij, ko naj ne bi pridruževali enot nujne medicinske pomoči urgentnim centrom,“ navaja razloge, zakaj bi ukinitev nujne medicinske pomoči v Postojni oslabila oskrbo prebivalstva.

Satelitski center v Ilirski Bistrici?

Vojko Mihelj, direktor zdravstvenega doma Ilirska Bistrica, odgovarja, da naj bi bil po njihovih neuradnih informacijah satelitski urgentni center v Ilirski Bistrici.

Tudi tam imajo utemeljenih razlogov za to dovolj: bistriško območje je zelo veliko, razseljeno, številni kraji so oddaljeni pol ure vožnje od avtoceste in uro do predvidenih urgentnih centrov v Izoli ali Ljubljani, socialna in starostna struktura prebivalstva potrebuje več urgentne oskrbe. Poleg tega je bistriški zdravstveni dom dobro opremljen in ima usposobljeno ekipo.

Če bi Ilirska Bistrica pridobila status satelitskega urgentnega centra, bi “to pomenilo vsaj enako dostopnost za občane in celo boljšo opremljenost, kadrovsko ojačanje … Ne vemo pa še, ali bo organizacija ostala pod zdravstvenim domom, kot želimo, ali pod urgentnim centrom Izola,“ pravi Mihelj.

Ministrstvo za zdravje so na dodatno okrepitev in ohranitev samostojnosti njihove nujne medicinske pomoči že opozorili. Žal pa po Mihljevih besedah pri prizadevanjih ne čutijo podpore lokalne skupnosti, kot jo imajo domovi v nekaterih drugih okoljih.

Dostopnost do NMP bo enaka ali celo boljša

Na ministrstvu za zdravje na naša konkretna vprašanja, kako bo v bodoče organizirana nujna medicinska pomoč v zdravstvenih domovih v Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani ter kaj bo potegnila za seboj, niso dali nobenega konkretnega odgovora.

“V tem trenutku za to območje konkretnih pojasnil v zvezi s spremembami še ne moremo podati, vsekakor pa bo tudi v regiji pred kakršnokoli spremembo sklican sestanek vseh izvajalcev NMP v regiji, kakor tudi direktorjev zdravstvenih domov, bolnišnice ter predstavnikov lokalnih skupnosti,“ so zagotovili.

Ob tem so poudarili, da bo organizacija nujne medicinske pomoči prilagojena potrebam in geografskim značilnostim posamezne regije. “Za vsa območja bo delovna skupina pripravila strokovni dokument in upoštevala posebnosti posameznih predelov glede na konfiguracijo terena, dostopnost oddaljenih območij ter cestnih povezav v regiji. Določene spremembe bodo, vendar bo, ne glede na predvidene organizacijske in strukturne spremembe, dostopnost do storitev NMP enaka ali celo boljša,“ so poudarili.

Po njihovih besedah trenutni sistem zagotavljanja urgentne službe v bolnišnicah in na primarni ravni ni optimalen. Družinski zdravniki, ki poleg svojega rednega dela izvajajo tudi NMP, so namreč močno obremenjeni, saj morajo biti velikokrat na dveh deloviščih hkrati. Bolniki, ki morajo zato počakati, pa so lahko v tem času življenjsko ogroženi. Bolniki so tudi velikokrat poslani od enega specialista do drugega, saj so specialisti različnih strok med seboj pogosto lokacijsko ločeni in neposredne medsebojne konzultacije niso možne. “V trenutnem sistemu tudi financiranje ni optimalno in ne sledi pacientu. Zdravstveni domovi so plačani v pavšalu, sredstva pa se pogostokrat prelivajo v druge namene.“

Celotna mreža NMP bo sicer vzpostavljena, ko bodo pričeli delovati vsi urgentni centri in v skladu z novim pravilnikom o NMP, ki naj bi bil sprejet v prvi polovici leta.

VERONIKA R. ŽENKO

---