Dvojna merila pri premikih baznih postaj?

Bazne postaje po Sloveniji še naprej razburjajo prebivalce v njihovi bližini. V nekaterih primerih po Primorskem so civilne iniciative že dosegle premike na sprejemljivejša mesta, v Štanjelu se pritisk vaščanov na državo šele začenja, ponekod pa bodo bazne postaje kljub neposredni bližini stanovanjskih stavb najbrž ostale. Ima torej država pri premikih dvojna merila?

PRIMORSKA > Postavljanje baznih postaj na Primorskem je sprožilo ustanovitev številnih civilnih iniciativ, ki se borijo proti njim. Največkrat si prizadevajo za premik baznih postaj iz neposredne bližine stanovanjskih zgradb.

Strokovna, ne laična odločitev

Pred nekaj tedni so z ministrstva za infrastrukturo sporočili, da je mogoč premik baznih postaj v Avčah, Plavah, Kanalu, Batujah in Rodiku.

Poudarili so, da so do teh sklepov prišli na podlagi zaključenih strokovnih prevetritev, kjer so se alternativne mikrolokacije izkazale za delno sprejemljive. “Določitev mikrolokacij baznih postaj ne more biti prepuščena laični presoji glede njihove ustreznosti, saj lahko sprememba lokacije ene bazne postaje vpliva na spremembo lokacij sosednjih baznih postaj. Premik ene bazne postaje lahko privede do postavitve novih baznih postaj na novih lokacijah,” so pojasnili predstavniki ministrstva.

Rešitev je dialog

Koordinator civilnih iniciativ proti baznim postajam Peter Lemut je povedal, da so dosegli tudi premik bazne postaje v Prvačini. Prepričan je, da je prizadevanje za popoln umik baznih postaj brezplodno.

“Veliko smo dosegli že s tem, ko smo postali enakovredni sogovorniki vladi in politikom. Predvsem pa smo za dialog in iskanje rešitev, ne pa proti kakršnikoli gradnji,” je povedal Lemut in dodal: “Najnujnejše je, da bazne postaje spravimo ven iz naselij.”

V Štanjelu se borijo

Kljub temu veliko vprašanj baznih postaj ostaja odprtih. Najglasnejši so te dni v Štanjelu, kjer so na začetku tedna ustanovili že 29. civilno iniciativo proti baznim postajam v Sloveniji.

“Iz ministrstva so predlagali umik za sto metrov, vendar to za nas ni zadovoljiva rešitev. Bazna postaja resda ne bi bila več v neposredni bližini šole, vendar pa bi bila blizu stanovanjskih zgradb,” je povedal Ivo Kobal, predsednik štanjelske civilne iniciative. Bazno postajo si želijo premakniti naprej od Kobdilja, kjer ne bi motila štanjelskih vedut in ne ogrožala zdravja ljudi.

Temelji baze so v Štanjelu že postavljeni. Če bi res prišlo do premika, bi ta premik stal med 20.000 in 40.000 evrov, je pojasnil Kobal. Kdo naj bi to plačal, pa ni povsem jasno.

Dvojna merila

V Kačičah pa je bazna postaja še mnogo bliže ljudem, le nekaj metrov od bivše čuvajnice, v kateri trenutno prebivajo delavci. Nanjo je opozoril Izidor Bogataj iz rodiške civilne iniciative, vendar ni bilo posluha s strani vaščanov in krajevne skupnost. “Tudi delavci so ljudje in tudi njih je potrebno zaščititi,” je povedal Bogataj.

V Rodiku so bili med prvimi, ki so opozorili na nepravilnosti gradnje baznih postaj in dosegli premik. V Kačičah bo zato bazna postaja kljub neposredni bližini stanovanjske zgradbe najbrž ostala.

Podobno je tudi v Žirjah, kjer Marina Antić s svojo družino opozarja na grob poseg v njihovo neposredno bližino. “Medtem ko so gradili bazno postajo, so nam celo uničili vodovodno cev, ki smo jo nato sami sanirali,” se spominja Antićeva. Odgovore je skušala najprej najti na občini, kjer pa so ji odgovorili, da gre za vzdrževalna dela. Ko je za podporo prosila krajevno skupnost in sovaščane, ji prav tako niso priskočili na pomoč. “Njih se to ne tiče, saj ni blizu njihovih hiš,” pove Marina.

Za odgovore, katere bazne postaje bodo premaknili, kdo bo plačal za njihovo premestitev in kakšni kriteriji botrujejo premestitvi, smo se obrnili tudi na ministrstvo za infrastrukturo, vendar odgovorov včeraj nismo uspeli dobiti.

PETRA MEZINEC

---