Ducat zemljišč za podjetnike

V začetku februarja namerava bistriška občina na dražbi prodati ducat zemljišč v novi industrijski coni v Ilirski Bistrici. Izklicne cene se - odvisno od velikosti - gibljejo od slabih 81.000 do 211.000 evrov. Kakšen bo odziv, je težko napovedati, saj v domači obrtni zbornici pravijo, da velikega povpraševanja bistriških podjetnikov po prostorih in zemljiščih ni. Podjetniki pa kot slabost cone navajajo tudi dejstvo, da je občina brez avtocestne povezave.

ILIRSKA BISTRICA > Pred leti, ko so bistriško industrijsko cono med železniško progo in reko Reko začeli snovati, je Peter Polič, sin primorskega podjetnika Vladimirja Poliča, razmišljal o selitvi proizvodnje plovil v Ilirsko Bistrico, a zdaj ne več: “Ne, v Ilirsko Bistrico se ne bomo selili; glede na gospodarsko klimo v Sloveniji, bi se najraje preselili v tujino,” pravi.

Manjka avtocesta

Lokacija v Ilirski Bistrici, pravi, je dobra, saj je blizu meje s Hrvaško. Oziroma bi bila, če bi imeli avtocestno povezavo. “Pa ni le to. Na splošno je v Sloveniji za podjetništvo slabo poskrbljeno. Saj si niti tuji naložbeniki ne želijo priti v okolje, kjer se letno spreminja zakonodaja in kjer zanje ni stabilnega okolja,” meni Peter Polič.

Ali bi si tuji naložbeniki, ki so se pred leti sicer zanimali za odpiranje poslov v bistriški občini, a ta tedaj še ni imela primerne infrastrukture, želeli v Ilirsko Bistrico sedaj, je težko reči. Koliko kupcev za dvanajst parcel na približno 34.000 kvadratnih metrov bo dobila občina, bo znano 1. februarja na dražbi. Zagotovo pa med kupci ne bo bistriškega podjetja Irbis, ki se ukvarja z razvojem čistilnih sredstev, namenjenih profesionalnim uporabnikom.

Med čakanjem na ureditev industrijske cone je namreč podjetje, ki deluje v Kosezah, kupilo zasebno parcelo le lučaj od nove cone, je povedal direktor podjetja Miha Macarol. “Pred letom smo dali ponudbo na bistriško občino, a odgovora nismo dobili, zato smo kupili zasebno parcelo, kamor se bomo preselili v dveh letih,” je pojasnil Macarol.

Čeprav o selitvi iz stare industrijske cone v Ilirski Bistrici razmišlja tudi Ljubo Nadoh, ustanovitelj podjetja Pet pak za izdelovanje embalaže za živilsko, kozmetično in farmacevtsko industrijo, pa pravi, da bo potreboval precej večji prostor, vsaj 15.000 kvadratnih metrov. Največja parcela, ki jo bo v nakup na dražbi ponudila bistriška občina, meri 6475 kvadratni metrov, njena izklicna cena pa je dobrih 211.000 evrov.

Bolj malo bistriških podjetnikov in obrtnikov tačas povprašuje po prostorih in zemljiščih, je jasna Alenka Volk Penko iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica. “Pred leti je prostore iskalo veliko podjetnikov, danes pa zelo malo, saj varčujejo povsod, kjer je mogoče - pri kurjavi, najemnini ...” Manjšemu povpraševanju gotovo botruje tudi menjava generacije. “Sedanja generacija je številčno šibkejša, ljudi je vse manj. In če so včasih odpirali obrt iz prestiža, jo danes iz nuje. Saj poznate primere prevajalcev in kulturnikov, ki morajo biti espeji.” Tako, meni Alenka Volk Penko, na Bistriškem ni veliko ljudi, ki bi odpirali nove obrti. “Morda storitvene dejavnosti, kot so kozmetični in frizerski saloni ali bari. Mladim, začetnim podjetnikom je sploh težko dobiti začetni kapital in se najbrž ne bodo lotili velike proizvodnje, razen če jo podedujejo od staršev,” meni Alenka Volk Penko. Morda bi po zemljiščih utegnili povpraševati podjetniki iz večjih krajev, denimo Ljubljane. “Ti res kupujejo stare hiše in delavnice v manjših krajih, saj tam plačujejo precej nižji komunalni prispevek,” pravi Alenka Volk Penko. A je tudi v tem primeru pomanjkljivost dejstvo, da je mesto brez avtocestne povezave.

Čakajo na avtocesto

Cene kvadratnega metra se sicer gibljejo od 24,60 evra do 52,90 evra. Očitno so različne zato, ker namerava občina prodati že začrtane parcele in je pri manjših parcelah cena kvadratnega metra višja, pri večjih pa nižja. Čeprav je cene v industrijskih conah bližnjih občino težko primerjati - v občini Hrpelje-Kozina med drugim zato, ker so že vse prodane - kot primerjavo navajamo industrijsko cono Risnik v Divači. V letih debelih krav je Primorje v tej coni prodajalo zemljišča po vrtoglavih 145 evrov za kvadratni meter. A ker se po taki ceni računica ni nikomur izšla, je ceno nekoliko znižalo in nekaj zemljišč prodalo, večina pa je ostala nepozidanih in so pristala v Primorjevi stečajni masi. Nazadnje je cena znašala 45 evrov za kvadratni meter.

Marsikateri podjetnik bi sicer rad videl, da bi bila cena v bistriški industrijski coni nižja. “S tem bi pritegnili več ljudi, posebej začetnikov podjetnikov, ki jih vložek v zemljišče lahko zaduši že na začetku,” ocenjuje Ljubo Nadoh.

Med pomanjkljivosti marsikdo šteje tudi slabe prometne povezave z osrednjo Slovenijo. Da bi Ilirska Bistrica kmalu dobila avtocestno povezavo, najbrž ni upati. Vsaj ne po zadnjih napovedih prometnega ministrstva, ki se namesto za gradnje nove avtoceste zavzema “najprej za izkoriščanje zmogljivosti obstoječe prometne infrastrukture z rešitvami, ki ne zahtevajo velikih finančnih vložkov”.

TINA M. VALENČIČ

---