Država s tipkarsko napako izgubila 366 tisočakov

Po sedmih letih spora z državo se ilirskobistriški občini obeta sodna zmaga. Koprsko okrožno sodišče je namreč zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morali Bistričani vrniti 366.679 evrov, ki so jih iz naslova vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje pomotoma dobili v Podgradu.

 Koprsko sodišče je v tožbi države proti ilirskobistriški občini sprejelo predlog, da v pravdo v vlogi stranskega intervenenta vstopi nekdanji župan Anton Šenkinc.   Foto: Tina M. Valenčič
Koprsko sodišče je v tožbi države proti ilirskobistriški občini sprejelo predlog, da v pravdo v vlogi stranskega intervenenta vstopi nekdanji župan Anton Šenkinc.  Foto: Tina M. Valenčič

KOPER, ILIRSKA BISTRICA > Zgodba o vračilu preplačanega denarja se je začela pred desetimi leti. Občina Ilirska Bistrica je takrat v imenu Krajevne skupnosti (KS) Podgrad vložila zahtevek za povračilo prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrež- je. Državna pravobranilka Branka Cizelj Varšek, ki je obravnavala zahtevek, pa se je pri preračunavanju zatipkala in namesto 2,969.462 nekdanjih jugoslovanskih dinarjev pomotoma vpisala 29,669.462 dinarjev.

Slovenska odškodninska družba je tako leta 2007 občini namesto 16.337 evrov nakazala kar 383.016 evrov.

Državnemu pravobranilstvu se zaradi sodnih počitnic rok za morebitno pritožbo na razsodbo izteče konec avgusta. Dokončne odločitve glede tega še niso sprejeli. “Glede na ustaljeno sodno prakso bomo preučili možnosti za uspeh na višjem sodišču in se nato, tudi z vidika stroškov, odločili o nadaljevanju pravdnega postopka,” nam je povedala Anita Drev, predstavnica za odnose z javnostmi na pravobranilstvu, kjer so na podlagi sodbe prvostopenjskega sodišča Občini Ilirska Bistrica dolžni poravnati 5.714 evrov pravdnih stroškov.

Tipkarska napaka

Pravobranilka Mojca Ivančič Jelačin, ki je na sodišču zastopala državo, je povedala, da so svojo tipkarsko napako spoznali šele leta 2010, ko so na pobudo posameznih upravičencev iz Podgrada preverili pravilnost izplačanega zneska. Bistriško občino so zato pozvali k prostovoljni vrnitvi preplačanega denarja, kar je občina zavrnila, saj je denar že razdelila med upravičence in krajevno skupnost.

Državno pravobranilstvo (DP) se je nato odločilo za razveljavitev pogodbe o vračilu vlaganj na sodišču, saj naj bi bila pogodba sklenjena v zmoti. Glede uslužbenke Cizelj Varškove pa je sklenilo, da je zagrešila opravičljivo napako. Disciplinske odgovornosti zoper njo ni uvedlo, med drugim tudi zato, ker se je leta 2008 upokojila.

Kot je dejala Ivančič Jelačinova, so leta 2007 prejeli v obravnavo 40.212 zahtevkov. Računalniški program za izračun vračil so pripravili sami, brez tehnične podpore zunanjih sodelavcev s področja računalništva. “To obsežno delo je za območje celotne Slovenije, izven rednega delovnega časa, opravilo le 45 državnih pravobranilcev in pomočnikov, računalniški program pa ni bil pretirano pregleden oziroma uporabniško prijazen. Pri več tisoč obravnavanih zahtevkih, primer KS Podgrad predstavlja eno in edinstveno napako pri tipkanju, ki je bila žal ugotovljena šele po izplačilu zneska. Državna pravobranilka iz same višine zneska poravnave ni mogla ugotoviti nobenega odstopanja, četudi jo je imela trikrat v rokah,” je pojasnila državna zagovornica, prepričana, da bi moralo tovrstno odstopanje prepoznati tedanje vodstvo Občine Ilirska Bistrica.

Direktorat zavrnil ponovni izračun

Občinski zagovornik, odvetnik Danilo Grilj, in nekdanji župan Anton Šenkinc sta pojasnila, da se občine v zahtevkih niso opredelile glede višine zneska vračila, pač pa so pravobranilstvu zgolj predložile razpoložljivo dokumentacijo. Po njunih besedah v občinski upravi niso bili seznanjeni z metodami, niti s podatki, na podlagi katerih so se izdelovali obračuni. Izračuna zato niso mogli preveriti. Kljub temu so vanj podvomili. Kot je med pričanjem poudaril Šenkinc, so glede problematičnosti zneska večkrat pisno obvestili državo prek direktorata za elektronske komunikacije (DEK) na tedanjem ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je bil pristojen za nadzor nad izvajanjem zakona o vračanju vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Upravičenci namreč niso izkazali deleža v višini 4.782 evra, pač pa naj bi jim, tako kot v večini drugih občin, pripadal znesek v višini 400 evrov. Toda DEK nadzora nad postopkom ni želel izvesti.

“S strani direktorata je bila občina deležna zgolj groženj in pritiskov, da bo zoper mene kot župana ukrepala z inšpekcijskim nadzorom, ker fizičnim osebam kot vlagateljem niso bila v celoti izplačana vlaganja. Direktorat je torej preko drugih organov izkazoval pritisk, da občina sredstva razdeli,” je na sodišču pripovedoval Šenkinc.

Podgrajskim upravičencem, ki so uveljavljali stroške za gradnjo omrežja med letoma 1974 in 1997, je občina nato z odločbo dodelila po 400 evrov. Preplačano razliko v višini 350.000 evrov pa so prejele vasi Podbeže, Sabonje, Račice in Podgrad, kjer so denar porabili za investicije v komunalno infrastrukturo. “Upravičenci za vračilo so tudi lokalne skupnosti, zato bi bilo mogoče, da bi za delo in material, ki so ga prispevala lokalna podjetja in vojska z delom, šteli kot vlaganja lokalne skupnosti,” sta utemeljila občinski odvetnik Grilj in Šenkinc.

Iz uslužbenke še danes brijejo norca

Sodnica Samanta Nusdorfer je potrdila, da zakon predvideva tudi izplačilo vlaganj pravnim osebam, pri čemer morajo lokalne skupnosti vračilo nameniti izključno za investicije v infrastrukturo, kar je bistriška občina tudi storila.

Presodila je še, da tipkarska napaka, zaradi katere je prišlo do računske pomote, ni opravičljiva, ne nazadnje je Cizelj Varškova med pričanjem priznala, da dela napake v številkah in se zato “iz nje dobesedno delajo norca prijatelji in mož, ker je recimo kupila odejo, za katero je mislila, da stane 4000 ali 40 oziroma ne ve, ali je bila ena nula več ter da v tem pogledu dela napake še in še”.

Sodnica je ocenila, da Državno pravobranilstvo ni zadostilo standardom profesionalne skrbnosti, saj je bila zmota posledica napake, ki je bila predvidljiva in bi jo bila večina uslužbencev sposobna odkriti, še posebej, če bi vzpostavili ustrezen sistem nadzora in tehnične podpore. “Država je imela preko različnih faz postopka sklenitve pogodbe veliko možnosti za ponovni pregled in izračun priznanega zneska, v končni fazi je poravnavo podpisala kot zadnja,” je zahtevano razveljavitev pogodbe zavrnila sodnica.

Poleg tega je bistriška občina prek direktorata opozorila na napako: “Država je v nadaljevanju postopka imela v okviru izvajanja nadzora s strani direktorata za elektronske komunikacije, na podlagi pisne korespondence z občino, možnost in vzvode, da - še preden je občina sredstva začela deliti - sama ponovno izvede obračun končnega zneska, česar pa ni storila.”

Občini zato po oceni sodišča ni mogoče očitati, da je ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. “Pač pa je predvsem državnemu pravobranilstvu mogoče očitati nezadostno skrbnost, ne samo pri sklenitvi pogodbe, temveč v vseh nadaljnjih fazah postopka izplačila sredstev in opravljanju nadzora. Ves čas je bila neskrbna in je očitno zanemarila dolžno skrbnost pri obračunu zneska vračil,” je še sklenila koprska okrožna sodnica.

LORI FERKO


Najbolj brano