Država obrtnikov ne ščiti pred nelojalno konkurenco

Medtem ko mora slovenski podjetnik, ki želi opravljati storitev v Italiji, tam opraviti tečaj iz prve pomoči, ker našega ne priznajo, imajo italijanski in drugi tuji podjetniki pri nas mnogo manj ovir. Zaradi odsotnosti nadzora tuji podjetniki z nelojalno konkurenco celo odirajo kruh domačim, ugotavljajo podjetniki ob meji.

SEŽANA > Monterji oken in vrat, vodoinstalaterji, elektrikarji, monterji ogrevalnega sistema, ... Slovenski so enako dobri kot italijanski, a cenejši. Zato jih naročniki v Italiji radi najemajo.

Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo bi to moralo potekati brez težav, saj naj bi skupno življenje prineslo tudi prost pretok blaga in storitev. Toda na Krasu, kjer je bil pretok ljudi čez mejo precejšen celo v času železne zavese, obrtniki in podjetniki ugotavljajo, da ni tako.

Časi, ko so kraške gostilne živele na račun italijanskih gostov, ki so prihajali predvsem ob koncih tedna, so že davno minili, ugotavlja vodja gostinske sekcije pri sežanski zbornici Katja Skok. Gostinski kruh je čedalje bolj tanek in trdo prislužen. Deloma zato, ker se je v zadnjih dveh desetletjih število gostinskih obratov podvojilo, deloma zaradi turističnih kmetij, ki so uredile prostore s pomočjo subvencij, še najbolj pa se zadnje čase pozna upad kupne moči v Italiji.

Meja je še veliko

“Meje ni, obstajajo pa številne meje pri pravnih regulativah,” ugotavlja Marija Rogan Šik iz sežanske območne Obrtno-podjetniške zbornice. Žal pri teh državnih regulativah pogosteje potegnejo krajši konec slovenski obrtniki in podjetniki.

Če želi denimo slovenski avtoprevoznik voziti odpadke v Italijo, se mora najprej vpisati v register podjetnikov v Italiji, pridobiti tam poslovni naslov in posredovati ustrezno dokumentacijo, kar ga stane najmanj 400 evrov. Če želi enako storitev opravljati italijanski podjetnik v Sloveniji, vsega tega ne potrebuje; zadošča mu že vpis v italijanski register.

Podobno je tudi v drugih evropskih državah. “Avstrija, Italija, Nemčija in druge države imajo poostren nadzor nad tujimi podjetniki, naša država pa ne. Zato so naši podjetniki pogosto nemočni v boju z nelojalno konkurenco podjetnikov iz držav z nižjimi stroški dela, na kar kot zbornica vztrajno opozarjamo,” kraškim podjetnikom pritrjuje predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh.

Vajeniški sistem dela mojstre

Podjetniki in obrtniki so sicer bolj kot tarnati navajeni delati; opozarjajo pa, da bi, če bi jim država bolj prisluhnila, lahko v državno gospodarstvo in blagajno prispeval še bistveno več in tudi zaposlovali bi lahko še več. Samo na področju obdelave in predelave lesa bi lahko v Sloveniji ustvarili od 20.000 do 30.000 delovnih mest, nekaj seveda v velikih podjetjih, mnogo pa tudi pri samostojnih podjetnikih in obrtnikih.

Kljub težkim časom število obrtnikov in podjetnikov na Krasu in v Brkinih narašča. Leta 2011 jih je bilo v vseh štirih občinah 1843, leta 2013 že 2056 in lani 2140. Med njimi je bila več kot polovica samostojnih podjetnikov, 862 pa organiziranih kot gospodarska družba. V komenski in divaški občini predstavljajo kar 70 odstotkov gospodarskih subjektov, v sežanski in hrpeljsko-kozinski pa 60 odstotkov. V sežanski zbornici jim poskušajo pomagati na številne načine, od predstavitev na sejmih do nudenja računovodskih storitev, letos pa bodo pripravili tudi srečanja z občinskimi vodstvi.

Med pogoji za oživitev tega in drugih delov gospodarstva je tudi vnovična vzpostavitev dualnega poklicnega izobraževanja, ki ga od nas zahteva tudi Bruselj. Tako bi vsaj malo ublažili že kar nevzdržno stanje, ko imamo na stotine brezposelnih mladih z diplomo, magisterijem in doktoratom, po drugi strani pa bi obrtniki in podjetniki takoj zaposlili kovinarje, lesarje, kamnoseke, kuharje in natakarje, a jih ni. “Na srečo zanimanje mladih za te poklice narašča, kar smo videli tudi konec tedna na sejmu poklicev Informativa,” je povedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Sežana, kamnosek Jernej Bortolato.

Prav sežanska zbornica je v zadnjih letih naredila veliko za večji vpis mladih na poklicne šole, jo je pohvalil direktor slovenske zbornice Danijel Lamperger. Ob tem je opozoril, da pri “obetavnih” poklicih (ta izraz vse bolj nadomešča dosedanji izraz deficitarni poklici) ne gre le za tradicionalne rokodelske poklice, temveč ti vključujejo vse več oblikovanja, trajnostnega razvoja, sodobne kulinarike in drugih znanj.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---