Dragocene za podeželje in učence

Majhne podružnične šole so res dražje kot velike. So pa nenadomestljive za ohranjanje podeželja, poudarjajo na Pivškem in Postojnskem, kjer bi interventni zakon ukinil dve podružnici: v Zagorju in v Studenem.

Fotografija je simbolična Foto: STA
Fotografija je simbolična Foto: STA

ZAGORJE, STUDENO > V Zagorju je na udaru podružnična šola pivške osnovne šole. “Nam bo zelo žal, če se bo šola zaprla, ker prinaša prijeten utrip. Kraj bo osiromašen, kulturno in prosvetno. Pred leti smo izgubili pošto, če bomo še šolo, nam bodo ostali samo še trgovina, župnišče, gasilski dom in dve gostilni. Vas s tem propada,” pove predsednik vaške skupnosti Zagorje Tomaž Česnik.

Obenem se zaveda, da bodo šolo prej ali slej izgubili, z interventnim zakonom ali brez njega. “Odkar je število učencev padlo pod dvanajst in v šoli ni več podaljšanega bivanja, vse več staršev otroke vpisuje v šolo v Pivko, kjer je tudi podaljšano bivanje,” pravi Česnik.

Nekaj časa je dodatne stroške podaljšanega bivanja plačevala pivška občina, a je bil strošek tudi zanjo previsok. Brez podaljšanega bivanja pa so šole večinoma obsojene na zaprtje.

Podobno ugotavlja tudi predsednik KS Studeno Dominik Širca. Podružnična šola v Studenem sicer ima tudi podaljšano bivanje, a je kljub temu v njej letos le dvanajst otrok. “Mi smo vsekakor proti zaprtju šole, ker je za kraj zelo pomembna,” poudarja Širca. Ker so se pobude za zaprtje šole pojavile že nekajkrat, upa, da bo tudi tokrat ostalo samo pri pobudi. Če bo do zaprtja prišlo, pa bodo imeli v vasi tudi problem z vzdrževanjem stavbe, v katero pa je občina v zadnjih letih veliko vložila, saj je obnovila okna, ovoj stavbe in ogrevanje. V njej deluje poleg dveh oddelkov šole tudi en oddelek vrtca. Če bi zaprli šolo, bi postal vprašljiv tudi obstoj vrtca, stavba pa verjetno obsojena na propadanje. Dosedanje izkušnje iz krajev, kjer so šole zaprli, kažejo, da jih tam nikoli več ne odprejo.

Šola v Studenem je podružnica Osnovne šole Antona Globočnika iz Postojne, katere ravnateljica Sabina Ileršič priznava, da je podružnica dražja od matične šole (za dvanajst otrok v Studenem so zaposlene štiri delavke), vendar ima tudi veliko prednosti: “Poleg tega, da je pomembna za kraj in za ohranjanje podeželja, je pomembna tudi s pedagoškega vidika, saj prinaša v naš šolski sistem nedvomno dodano vrednost. Učno so učenci manjših šol celo uspešnejši kot tisti v večjih, ker je pouk v manjših skupinah intenzivnejši, domače okolje pa bolj stimulativno.

Zato se že leta trudijo, da podružnično šolo v Studenem ohranijo. Tudi tako, da ji zagotavljajo enak ali še višji standard kot ga imajo na matični šoli: “V Studenem imamo podaljšano bivanje, jutranje varstvo, računalniško in drugo opremo. Iz Postojne prihaja v Studeno učitelj telovadbe, prav Studeno je prva šola v občini, ki letos izvaja pouk tujega jezika že v drugem razredu,” navaja Ileršičeva.

Kot predsednica aktiva ravnateljev osnovnih šol notranjsko-kraške regije, opozarja tudi, da interventni zakon močno posega prav v osnovne šole: poleg ukinjanja majhnih podružničnih šol predvideva še ukinitev manjših osnovnih šol in zmanjšanje denarja za šolske prevoze.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano