Dober pršut, spreten rezalec in pravi nož

Terana je med preteklim vikendom na tradicionalnem prazniku teklo skorajda več kot dežja, ki najzvestejših ljubiteljev Krasa sicer ni odgnal, je pa gotovo razredčil vrste obiskovalcev. A zdi se, da je nova preobleka praznika večino kljub temu navdušila.

Odpri galerijo

DUTOVLJE > ”Dober pršut, spreten rezalec in pravi nož,” nam skrivnosti na pravi način narezane rezine pršuta naštejejo na stojnici Krajne vasi. Ročno rezanje pršuta je ena od novosti letošnjega Praznika terana in pršuta, s katerim so se organizatorji iz društva Kraševci za Kras poklonili kraški tradiciji. “Všeč mi je. Za malo denarja sem lahko kar veliko pojedla. Škoda za dež, vendar mi je letošnja organizacija všeč,” je misli strnila ena od obiskovalk, ki je bila nad preoblečenim praznikom navdušena.

Bogate nagrade za najboljše

Marko Mahnič iz Grahovega Brda pravi, da se zgodba o pršutu prične že preden ga postavimo na stojalo. “Pri nas se ne začne v hlevu, ampak na prostem, kjer že imamo dvajset prašičev, zato smo z nagrado zadovoljni,” se posmeji dobitnik desetih krškopoljskih prašičev, nagrade za najboljšo živinorejsko družino na Krasu. Družina Mahnič, Šuščevi, se lahko pohvalijo tudi z gojenjem ajde, pšenice in ječmena.

Bogate nagrade so novost letošnjega leta. Dvojni zmagovalci prihajajo iz Pliskovice. Turistična kmetija Petelin - Durcik je postala najboljša vinogradniška kmetija in tako dobila 1000 litrski sod iz treh vrst hrasta poleg tega pa prvo mesto pri ocenjevanju za najboljši teran lanskega leta.

“Na Krasu je veliko vinogradnikov, ki dobro delajo. Nad prvim mestom smo zato navdušeni in resnično veseli,” je povedala Breda Durcik. Prikima ji tudi mož Franko, ki o skrivnosti dobrega terana tako pove: “Trdo in pošteno delo, ki se prične že v vinogradu. Potem pride tudi rezultat.”

Posebno nagrado je prejel tudi mladi Luka Rebec iz Dutovelj, ki je organizatorje navdušil s svojim delom na kmetiji in zagnanostjo.

Vsi so zmagovalci

Na povorki se je predstavilo vozovi kraških vasi in domača kraška društva. Obiskovalci so si lahko ogledali številne etnološke značilnosti Krasa, od kraške gmajne (Vaška skupnost Kreplje) in kalune (Društvo K'munska štrjna Brje) do dogajanja ob državni meji (Razvojno združenje Repentabor). “Ne, ni tekmovalne narave, saj je vsak, ki sodeluje, že zmagovalec. Vanje je vloženo veliko truda,” je pojasnila Neva Filipčič iz domačega Turističnega društva Kras.

PETRA MEZINEC

---