Do parcel kar brez cest?

Ko so pred leti Kraševci začeli opozarjati na preveliko število novih pozidav okrog njihovih vasi, so bili glasni tudi v Lokvi. V osnutku novega Občinskega prostorskega načrta so zazidljive površine okrog Lokve nekoliko manjše, nerešen pa ostaja problem dostopnih poti. Prav tako OPN ni mogel “premakniti” trase plinovoda, ki prečka Lokavsko polje. Uredil pa naj bi umeščanje pomožnih kmetijskih objektov in obrtniške dejavnosti.

Krajani Lokve so strokovnjakom postavili številna vprašanja; na nekatera so dobili odgovore, na vsa ne Foto: Lea Kalc Furlanič
Krajani Lokve so strokovnjakom postavili številna vprašanja; na nekatera so dobili odgovore, na vsa ne Foto: Lea Kalc Furlanič

LOKEV > Na ponedeljkovi javni obravnavi osnutka Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Sežana v Lokvi so krajani opozorili, da ta kljub obsežnosti ne rešuje vseh problemov, na katere so opozarjali že pred leti. Je pa nekoliko zmanjšal prej izjemno obsežna območja za gradnjo okrog Lokve.

Hišo lahko gradijo, ceste pa nimajo

Lokavka Zdravka Mevlja je tako predstavnike občine in snovalcev OPN vprašala, zakaj v načrt niso vnesli prometne in druge javne infrastrukture, ki je ob načrtovanih novogradnjah nujno potrebna; na primer cest. “Kje ste predvideli cesto, ki bi povezovala zazidljiva zemljišča, na katerih že gradijo ali še bodo gradili nove hiše?” je vprašala.

Nove dostopne ceste so nujne ne samo zaradi gradnje novih hiš, temveč tudi zato, ker sicer promet do novogradenj leta in leta obremenjujejo obstoječe naselje. Nevzdržno stanje je pojasnila kar na svojem primeru: “Ravno mimo moje hiše, ki sodi med naselbinsko dediščino, vozijo težki tovornjaki, ki oskrbujejo gradnjo treh novih hiš v naši bližini. Najprej bi morali poskrbeti za infrastrukturno ureditev teh zemljišč.”

Ob tem je Mevljeva potožila, da so bili po njenem mnenju dostopi do zazidljivih parcel, ki so izven vaškega jedra, izsiljeni tako s strani KS kot Občine. “Dogajala so se tudi šikaniranja, zato bi rada, da se vnaprej pove, kod bodo gradili dostopne ceste in ali bodo zato morali rušiti naselbinsko dediščino. Ker če je tako, je najbolje, da jo kar sami porušimo,” je bila brez dlake na jeziku Lokavka, ki je bila že pred leti aktivna v civilni iniciativi proti pozidavi Krasa.

Na njeno opozarjanje o morebitnem šikaniranju se niti predsednik KS Lokev Dušan Ban niti podžupan Občine Sežana David Škabar nista odzvala.

Ob zmanjšanju obsega zazidalnih zemljišč v KS Lokev, kar je bila glavna zahteva krajanov, pa tudi nosilcev urejanja prostora, se med krajani poraja še vprašanje, kako naj se ravnajo lastniki, ki jim bo nov OPN spremenil namembnost iz zazidljivega v kmetijsko zemljišče. Odgovorni so na tovrstno vprašanje Boruta Gerželja pojasnili, da če ima lastnik za tako zemljišče že opravljeno parcelacijo in pridobljeno gradbeno dovoljenje, bo gradnja legalna. “Če ne bo šlo drugače, jo lahko pojmujemo za razpršeno gradnjo,” je bila jasna Alenka Rau z Občine Sežana.

O zaščiti kraških vrtač

> Ji je pa predstavnica urada za prostorsko planiranje na Občini Sežana Alenka Rau odgovorila, da bo občina cestno omrežje na nekaterih takih območjih določila s podrobnim prostorskim načrtom.

Mevljeva je še opozorila, da so dali premalo poudarka zaščiti kraških vrtač. “Dejali ste, da jih boste z vso pozornostjo ohranili, a se dogaja, da v nekatere vozijo gradbeni material, jih tako izravnajo in bodo tam parcele za gradnjo,” je bila odločna Mevljeva. Alenka Rau pa je odvrnila, da so v novem OPN za kakršen koli poseg izločili vrtače, doline in kale. “Sicer pa smo se skušali tudi približati potrebam in pobudam krajanov, zato je bilo treba katero tako območje zaokrožiti, smiselno dodati ali odvzeti zemljišča različne namembnosti,” je pojasnila.

Koliko novih hiš še prenese Lokev?

Nekatere krajane je še zanimalo, ali imajo snovalci OPN in občina sveže podatke o številu novih prebivalcev in z njimi povezanih novogradenj, ki bi jih Lokev še prenesla na svojem prostoru. “Pred nekaj leti, ko ste nam predstavili idejne načrte, ste dejali, da se lahko naseli še približno 950 novih prebivalcev. Zazidljive površine ste zdaj zmanjšali, kaj pa kažejo nove statistike?” je zanimalo krajane.

Odgovora niso dobili, češ da so podatki na občini.

Kanalizacija na papirju

Krajane je še zanimalo, ali namerava občina obnoviti oziroma zgraditi novo vodovodno in kanalizacijsko omrežje, ker da je staro dotrajano. OPN predvideva umestitev nove čistilne naprave, je pojasnila odgovorna z občine.

Predsednik KS Lokev Dušan Ban pa, da so dokumentacijo za kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo že pripravili, vendar je izvedba odvisna od občinskega proračuna. “Načrtujemo tudi nov pločnik po Muhovem dolu, z obnovo zidov, odvodnjavanja in razsvetljavo, vendar smo enako odvisni od občinskega proračuna,” je še dodal Ban.

Strehe za ovce in seno

Andreja Škibina iz Prelož je zanimalo, kako je z umeščanjem pomožnih kmetijskih objektov: “Govorili ste, da spodbujate kmetijstvo, vendar, kot razumem, take objekte omejujete.” OPN določene stavbe za kmetijsko rabo dopušča, so mu pojasnili. Do konca javne razgrnitve OPN bodo še usklajevali nekatera določila glede vrste takšnih pomožnih objektov; kot je predvideno zdaj, pa bodo to lahko krmišča, seniki, zavetišča za drobnico in podobno. Umeščati jih bo možno na robovih naselij, v 30-metrskem pasu, zanje pa bo treba pridobiti mnenje kmetijsko-svetovalne službe.

Znotraj naselbinske dediščine pa hlevi in podobne zgradbe lahko ostanejo.

Proti plinovodu so vsi brez moči

Marto Čok je zanimalo, kako je s traso plinovoda, ki je načrtovana po sredini Lokavskega polja; ali je občina lahko kakorkoli vplivala na njeno umestitev. Odgovorna z občine je pojasnila, da je ta v pristojnosti države, določa jo državni prostorski načrt, ki povozi občinskega. Za predlagano traso je že bilo izdano tudi okoljevarstveno dovoljenje.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano