Divaška sivka pod srpe zadnja na Krasu

V razcvetu so še zadnja polja grmičkov sivke na Krasu, natančneje na Divaškem, ki jih bodo lastniki poželi te dni. Na Komenskem, kjer dozori prej, pa je sivka že v predelavi, želi so jo minule vikende.

Lanska žetev sivke v vasi Brežec pri Divači.   Foto: Bogdan Macarol
Lanska žetev sivke v vasi Brežec pri Divači.  Foto: Bogdan Macarol

DIVAČA, BREŽEC > Danes bodo v Brežcu pri Divači peli srpi, saj bo sedem žanjcev želo sivko. To bo ena od zadnjih žetev sivke na Krasu letos. Na Komenskem so jo namreč že poželi.

“Poželi bomo sivko munstet, to je podvrsta budrovke, čez kakšen teden ali deset dni pa še ostalo budrovko. Sivko angustifoglio, ki se jo uporablja v prehrambene namene, torej za čaje, slaščice in drugo, pa smo želi prejšnji konec tedna,” nam je včeraj povedal Bogdan Križman iz Brežca pri Divači. Skupaj z Ingrid Dovgan imata približno 16.500 sadik sivke omenjenih vrst, izdelke iz te opojne in zdravilne rastline pa prodajata pod blagovno znamko Milina. “Čez dober teden nas bo vsaj 40, ki bomo s srpi, na roke želi še preostalo našo budrovko, tudi destiliramo še po starem načinu,” je še povedal Križman. Zadovoljen, da so s svojimi kozmetičnimi izdelki iz sivke prodrli tudi do polic slovenskih lekarn.

Drugi Divačan, ki mu sivka že najmanj tri leta nudi preživetje za družino, je Stojan Korošec s svojim podjetjem Sivček Divača, oziroma blagovno znamko Dišave iz mesta nad Reko. “Ime za našo blagovno znamko smo povzeli po nazivu pogovornih večerov v Divači, ki jih je pet let pripravljal Stojan Lipolt,” je dodal Korošec.

V okolici Divače imajo polje s približno šest tisoč grmički sivke budrovke oziroma munset in angustifoglie. Letošnjo žetev in destilacijo bodo opravili konec naslednjega tedna, med 25. in 26. julijem. “Sivka doseže močno rodnost, ki traja, če je rastlina zdrava, vsaj 15 do 20 let. V tej fazi lahko iz 100 kilogramov rastlin z destilacijo pridobimo en liter eteričnega olja, vendar le iz budrovke. Iz angustigoglie pol manj,” še seznanja Korošec. O prodaji njihovih izdelkov iz sivke (Sivček je znan tudi po proizvodnji ekoloških čistil) pa pove, da se vsako leto poveča za 100 odstotkov, kar jih seveda veseli. Tudi zato bodo prihodnje leto posadili še približno 10.000 sadik.

O boleznih, ki bi lahko ogrozile sivko na Krasu, Korošec opozarja: “Lahko jo napade plesen ali pegavost, je pa pomembno, da na svoje polje ne vnesemo sadik od drugod, zato je naš cilj, da bi jih v zadrugi sivkarjev vzgajali sami.” V njej so združeni kraški sivkarji, med njimi Tanja Aranđelovič in Jure Medvedšek iz Ivanjega Grada ter Jožica Radovan in Uroš Gabrijelčič iz Krogolišča, pripravljajo festival sivke v Ivanjem Gradu. Tako pri Sivčkovih kot pri Križmanu je žetev dogodek, ki se mu lahko pridružijo vsi.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano