Divačani privarčevali, Hrpeljci pa zamudili

Kot kaže, se načrtovana energetska obnova nekaterih javnih stavb v divaški in hrpeljsko-kozinski občini odmika, saj se nihče od zasebnikov ni odzval na javno naročilo oziroma se odločil, da bi svoj denar (ki bi se mu sicer v dobrem desetletju povrnil) vložil v to. Občini zato iščeta druge poti - prijavili se bosta na razpis ministrstva, vendar je v tem primeru sofinanciranje manjše.

DIVAČA, HRPELJE, KOZINA > V hrpeljsko-kozinski občini so se odločili energetsko sanirati tri javne stavbe - osnovno šolo Dragomirja Benčiča-Brkina s pripadajočo telovadnico, zdravstveno postajo in vrtec v Hrpeljah. Vse tri so energetsko potratne in imajo zastarel ogrevalni sistem, z energetsko obnovo in sodobnim sistemom ogrevanja in energentov pa bi rabo energije lahko zmanjšali za 40 odstotkov in za prav toliko tudi stroške ogrevanja.

Poldrugi milijon je za občino preveč

Obnova vseh treh stavb bi predvidoma stala 1,4 milijona evrov. Ker je to za občinski proračun velik finančni zalogaj, občina išče sofinanciranje. V ta namen se je povezala z divaško občino, ki želi energetsko sanirati zdravstveno postajo v Divači in šolo v Vremah, kar bi stalo približno 400.000 evrov. “Občini sta avgusta lani skupaj objavili javni poziv k oddaji vloge o zainteresiranosti za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva za energetsko sanacijo in prenovo javnih stavb občin Divača in Hrpelje-Kozina. Ker se na ta razpis ni javil nihče, smo ga septembra ponovili, s tem da se nam je pridružila še občina Renče-Vogrsko. A tudi na ta razpis se ni javil nihče,” pojasnjuje direktor divaške občinske uprave Iztok Felicjan.

Če bi s tem razpisom občine uspele dobiti zasebnega partnerja oziroma partnerje, bi si zagotovile več kot 50-odstotno sofinanciranje, soinvestitorjem pa bi se strošek povrnil v 15-letnem koncesijskem obdobju tako, da bi bili upravičeni do določenega odstotka prihrankov pri ogrevanju. Občine bi z zasebnimi partnerji sklenile tudi koncesijsko pogodbo, na osnovi katere bi oni skrbeli še za ogrevanje in vzdrževanje ogrevalnih sistemov.

Po neuspelem razpisu je hrpeljsko-kozinska županja Saša Likavec Svetelšek povedala, da so nekaj zanimanja pokazali le nekateri izvajalci, podobno je bilo na divaški občini, ki - tako Felicjan - “ponudb izven razpisa ni imela, samo projektantske ocene.”

Iščejo druge poti sofinanciranja

In kakšne so druge poti sofinanciranja tako velikih naložb? Občina Divača je pred nekaj leti zelo dobro izkoristila visoke državne podpore za energetsko obnovo občinskih stavb - osnovnih šol v Divači in v Senožečah. Sanacija šole v Divači je stala 702.600 evrov, od tega je občina iz proračuna zagotovila le sto tisoč evrov in plačala še davek, naložba v Senožečah je znašala 342.000 evrov, k čemur je občina prispevala le 30.000 evrov in davek. Po sanaciji so stroške ogrevanja prepolovili.

Sedaj pa so v Divači tudi pohiteli s prijavo na razpis ministrstva za infrastrukturo. Felicjan navaja: “Obstaja javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, ki ga je objavilo ministrstvo za infrastrukturo. Občina mora za prijavo nanj imeti po zakonsko veljavnem postopku izbranega izvajalca.”

Divaška občina je na prvi rok, ki je bil 12. januarja, skupaj z Občino Renče-Vogrsko prijavila energetsko sanacijo javnih stavb. Po določilih tega razpisa bo sofinanciranih največ 40 odstotkov upravičenih stroškov. “Glede na to, da se je Občina Divača prijavila na prvi rok razpisa, so možnosti večje, kot če bi se prijavila na naslednje roke, ko bo več prijaviteljev,” sklene Felicjan.

Rajko Leban, direktor podjetja Golea, ki pripravlja dokumentacije za energetske obnove in posreduje pri iskanju sofinanciranja, je tako divaškim kot hrepeljsko-kozinskim svetnikom že poleti, ob razlagi načrtov energetske obnove in različic izračunov, omenil, da se po njegovih izkušnjah za zasebno sofinanciranje odzoveta le dve podjetji, to sta Petrol in GGE. A svetniki so se vseeno odločili za to različico.

Najboljši vlak so zamudili

Drugače je v hrpeljsko-kozinski občini, kjer v prejšnjem mandatu državnih subvencij niso izkoristili, na kar je na zadnji seji opozoril tudi svetnik Vasja Ivančič: “Ugotavljam, da je občina na tem področju krepko zaostala za sosednjimi, zato žal ne bomo imeli 90-odstotnega sofinanciranja, ampak le 30-odstotnega.”

A tudi teh 30 odstotkov bo odvisnih še od uspešnosti na drugih razpisih. Za zdaj je občina že razveljavila razpis za izbor izvajalca. “Prejeli smo štiri ponudbe ter se odločili da se zaradi tehničnih specifikacij ter previsokih ponudb razpis razveljavi,” so povedali v občinski upravi.

Prijavili pa se bodo na razpise pristojnega ministrstva ter Eko sklada v letu 2017 in 2018. Občina si je zadala cilj, da bodo stroški nižji od sprva načrtovanih. “Vsekakor bo občina v letu 2017 in 2018 ponovno preračunala razmerje med vloženim denarjem ter učinkom sanacije v smislu iskanja najboljšega razmerja. Seveda se bomo kot dober gospodar odločili za različico, ki bo imela najboljše razmerje med vloženim denarjem in učinkom sanacije,” so še zapisali. Prepričani so, da bodo stavbe sanirali do konca leta 2018.

LEA KALC FURLANIČ

---