Denarne pomoči za hrano

Na postojnskem centru za socialno delo kljub gospodarskemu okrevanju še ne opažajo izboljšanja na socialnem področju. Število prošenj za izredne denarne pomoči še vedno narašča. Veliko dela imajo pri reševanju družinske problematike in odvisnosti.

POSTOJNA > “Ugotavljamo, da na področju javnih pooblastil naše strokovne delavke ne zmorejo več opravljati pravega socialnega dela v takem obsegu, kot bi ga uporabniki potrebovali, predvsem zato, ker nas birokratsko delo zelo zaposluje,“ je Patricija Može, direktorica Centra za socialno delo Postojna, izpostavila ob robu včerajšnjega obiska ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak.

Ta se je z delom in težavami seznanila še v Varstveno delovnem centru in domu upokojencev. “Kljub temu, da beležimo gospodarsko rast, centri za socialno delo še ne vidijo boljšega stanja. Predvsem v družinah so stiske vedno večje. Pogovarjamo se, kako izpeljati reorganizacijo centrov, da bi povrnili socialnemu delavcu to, kar je njegov namen: da je več na terenu, da lahko ljudem bolj celovito pomaga,“ je dejala ministrica.

Vse več razvez

“Pri uporabnikih, ki uveljavljajo izredne denarne pomoči opažamo, da je vedno več namenov za hrano, medtem ko so v zadnjem obdobju prevladovale vloge za plačilo položnic, dolgov,” je zaskrbljena Možetova. Opozarja tudi na vse več razvez in posledično urejanja stikov z otroki.

Pri starejših beležijo vse več ekonomskega nasilja, saj so pokojnine zelo pomemben prihodek za družine. Vse več dela je tudi z urejanjem skrbništev, saj vedno težje najdejo skrbnika starejše ali bolne osebe znotraj sorodstva.

Letos so na novo zaposlili javno delavko za pomoč strokovni delavki na terenu, ki se ukvarja z družinami. Pri tem se največkrat srečujejo s problematiko nasilja ali zanemarjanja otrok. “Včasih so problem že higienske navade in opravljanje šolskih obveznosti. V obravnavi pa smo imeli tudi otroka, ki je pri treh letih govoril samo angleško, ker je bil cele dneve pred televizijo,” je nazorna Možetova.

Snujejo Mavrično hišo

V zadnjem obdobju pa so zaznali tudi naraščanje problematike odvisnosti. Toda ker doslej, z izjemo ambulante za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Pivki, drugega programa pomoči niso imeli, so se na centru povezali z društvom Projekt Človek. V prostorih centra je že začela delovati svetovalna pisarna, na centru pa nameravajo v prihodnjem letu projekt razširiti tudi v nastanitveni program tako imenovane Mavrične hiše, kjer bi ljudem omogočili začasno namestitev in jim pomagali, da se ponovno vključijo v normalno življenje. “Trenutno imamo od deset do 15 uporabnikov. Z njimi sklenemo tudi dogovore, s katerimi se obvežejo odpravljati vzroke nezaposljivosti. V nasprotnem primeru so namreč izbrisani tudi iz evidence brezposelnih oseb,” je povedala Možetova.

Že lani je center s pomočjo postojnske občine poleg svojega rednega dela vzpostavil tudi dnevni center za otroke in mladostnike, s pomočjo občine sofinancirajo psihoterapije občanom, ki si je ne zmorejo zagotoviti sami, letos pa bodo z občino vzpostavili tudi javno kuhinjo.

VERONIKA R. ŽENKO

---