Debela griža bo muzej na prostem in državni spomenik

Prazgodovinsko gradišče Debela griža pri Volčjem Gradu je pri kraškem podjetniku Goranu Živcu vzbudilo tako veliko zanimanje, da je razvil nekaj zamisli, kako ga oživiti in predstavljati javnosti. Za začetek je odkupil del zemljišča, kjer se nahaja gradišče, sinoči pa so v štanjelskega gradu odprli razstavo o gradišču. Za izpeljavo načrta je Živec ustanovil neprofitni zavod Krasni Kras, saj namerava gradišče urediti v muzej na prostem. Zavzema se tudi, da bi ga razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Pristojni pravijo, da za to izpolnjuje vse pogoje.

ŠTANJEL, VOLČJI GRAD > “Moj prijatelj Goran Živec je s svojim denarjem kupil to prazgodovinsko gradišče, da bi ga zaščitil pred divjimi zbiralci arheoloških najdb in ga ohranil za poznejše rodove pravih arheologov,” je v neuradnem vabilu na razstavo zapisal Boris Čok iz Lokve, znani ohranjevalec kraške dediščine.

Ekonomist kupil gradišče

“Res je, del zemljišča, kjer se nahaja to znamenito prazgodovinsko gradišče, sem leta 2013 kupil od zasebnika. Gradišče obsega približno štiri hektarje, polovica ga je v moji lasti, ostala polovica pa v lasti občine in drugih zasebnikov,” je včeraj, ob postavljanju razstave v Štanjelu, povedal Goran Živec.Sicer Kraševcem poznan kot podjetnik, lastnik podjetja Vahta d.o.o., ki se ukvarja s telekomunikacijami in novimi tehnologijami. “Po poklicu nisem arheolog, niti zgodovinar ali umetnostni zgodovinar, temveč ekonomist, vendar pa tudi veliki ljubitelj kulturne dediščine Krasa. Še posebno me zanimajo gradišča oziroma prazgodovinska poselitev Krasa,” je pojasnil Živec.

Debela griža je obsežno prazgodovinsko gradišče z obrambnimi nasipi monumentalnega obsega. Prek naselja (gradišča) je v rimskem obdobju vodila cesta (pot). Zaradi dobre ohranjenosti, obsega ter lege v nižini je Debela griža obravnavana kot eno najpomembnejših gradišč na Krasu. S svojo pojavnostjo sredi kraške planote, obdana s številnimi kraškimi vrtačami, predstavlja tudi izjemno krajinsko vrednoto. Območje še ni bilo vključeno v sistematične raziskave. Gradišče je treba varovati v neokrnjeni in izvirni obliki.

In nanizal začetke svojega zanimanja za gradišča na matičnem Krasu. Izpostavil je, da je v knjižnici v Trstu naletel na obsežno knjigo Carla de Marchesettija, ki je že leta 1903 popisal 118 gradišč na matičnem Krasu. To ga je tako navdušilo, da je dobil zamisel Debelo grižo oživiti in predstaviti javnosti. Podkrepitev te zamisli pa je dobil ob potovanjih po svetu: “Ugotovil sem, da imajo drugi narodi bistveno manj kulturne dediščine kot mi, a jo znajo bolj tržiti. Denimo Mikene na Kreti, kjer le dve gradišči, sorodni Debeli griži, letno obišče 800.000 turistov. Zakaj bi se torej tudi Kraševci ne lotili podobnega podviga? Kot ekonomist sem presodil, da bi se na Krasu tak turistični projekt tržno in sicer obnesel. Zato sem pred dobrim letom ustanovil neprofitni zavod Krasni Kras, nocojšnja razstava pa je prvi korak na poti uresničevanja moje zamisli, kako oživiti, urejati in prezentirati Debelo grižo - v zavodu namreč delamo na tem, da bi tam uredili muzej na prostem.” Zavod naj bi torej, tako Živec, postal gonilo razvoja potencialnega kulturnega turizma na območju komenskega Krasa in širše, Debela griža pa naj bi sčasoma postala model, kako zaščititi in predstaviti tudi druga bližnja gradišča na Krasu.

Razstava je prvi korak k muzeju

Živec je k sodelovanju v zavod povabil Dejana Vončino, muzejskega svetovalca in nekdanjega direktorja Notranjskega muzeja v Postojni. Vončina je prevzel strokovni del projekta, kamor sodi tudi priprava razstave. “Njen temeljni namen je ozavestiti širšo javnost o pomembnosti in zaščiti gradišč na matičnem Krasu. Razstava na razumljiv in poljuden način prikazuje teme iz arheologije, etnologije in geologije, kulturne krajine, načina življenja, zbiranja vode, prehodnosti prostora in prometnih povezav ter razširjenosti gradišč,” je pojasnil Vončina.

Debela griža je vpisana v Register kulturne dediščine. Z odlokom Občine Sežana je razglašena za arheološki spomenik lokalnega pomena. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine pojasnjujejo, da ima Debela griža vse spomeniške lastnosti, ki so potrebne za razglasitev za spomenik državnega pomena: je pomemben del prostora in njegove dediščine ter predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov in njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom. Pobudo lahko poda kdorkoli, predlog za razglasitev pa pripravi zavod.

Zato je razstavo zastavil interdisciplinarno. Obsega pestro paleto od snovnih do nesnovnih spoznanj, slikovno-opisni del je na panojih, dopolnjujejo ga film o Debeli griži, maketa, ki prikazuje gradišče in njegove dele, zvočna podoba in scenska osvetlitev razstavnega prostora.

Vončina v zavodu skrbi še za pripravo dokumentacije za pobudo razglasitve gradišča Debela griža za kulturni spomenik državnega pomena. “Delamo v povezavi z odgovornimi ustanovami. Tako smo za očiščenje gradišča pridobili soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine ter smernice biotehnične fakultete. Dobro sodelujemo tudi z Občino Komen. Pripravljamo tudi osnutek upravljalskega načrta za gradišče,” je še izpostavil Vončina.

Razstava bo na ogled do septembra, nato jo bodo preselili v Ljubljano.

LEA KALC FURLANIČ

---