Center dobiva, podeželje izgublja

Predlog nove organizacije nujne medicinske pomoči je pisan na kožo velikim mestom in urgentnim centrom; za Kras, Brkine in ostalo podeželje pa bo velik korak nazaj, trdijo zdravstveni delavci na Krasu.

KRAS > Podobno kot zdravstveni delavci v Istri tudi na Krasu ugotavljajo, da je bilo pisanje osnutka v tajnosti, brez sodelovanja “ terena”, škodljivo. “Zakaj tajnost? Sklicujejo se na to, da je pravilnik pripravljala stroka. Ali so zadostna stroka res samo člani skupine, ki je to pripravljala? V skupini ni niti enega, ki bi iz prakse poznal in razumel problematiko izvajanja nujne medicinske pomoči na terenu stran od večjih centrov in urgentnih centrov, katerim izključno v prid sta, kot kaže, napisana reorganizacija in predlog pravilnika,” pravi Ljubislava Škibin, ki kot dolgoletna zdravnica v Zdravstvenem domu Sežana in dva mandata njegova direktorica dobro pozna delovanje NMP na Krasu in ve, kaj in kako hitro potrebuje bolnik ali ponesrečenec na Artvižah v Brkinih ali v Škofih na Krasu.

Velik korak nazaj za podeželje

Pred leti je sodelovala tudi v nacionalni skupini, ki je pripravljala dopolnitve NMP, zato dobro pozna tudi razmere po Sloveniji. In izhajajoč iz tega zdaj z grenkobo ugotavlja: “Predlog pravilnika pomeni za območja, kot so Kras, Koroška, Tolminsko, Kozjansko in še marsikje drugje po Sloveniji velik korak nazaj. Vodi v še večjo centralizacijo služb in daljšanje odzivnega časa do bolnika povsod razen v centrih. Državljani se bomo s tem še bolj razdelili na večrazredne, kljub temu, da moramo vsi prispevati enak delež v državno blagajno tudi za potrebe zdravstva.”

Za območje Krasa in Brkinov, kjer na veliki razdalji, od Klaričev do Golaca v Čičariji, razpršeno živi okrog 25.000 ljudi, delujeta zdaj dva dežurna centra: v Sežani in Hrpeljah. Nov pravilnik je “velikodušno” predvidel satelitski center v Sežani, kar pomeni, da bo dežurni center v Hrpeljah najkasneje v enem letu zaprl vrata, sežanski pa bo oslabljen.

Hrpeljci, Kozinčani in prebivalci odročnih brkinskih vasi, ki so doslej sredi noči v nekaj minutah dobili pomoč usposobljenega zdravnika, bodo zdaj odvisni od satelitskega centra v Sežani in urgentnega centra v Izoli. Zdravnika ne bo več niti v Sežani, saj bo tam le diplomirana medicinska sestra. “Največja škoda bo, da bodo že urejene dežurne službe zapirale vrata, da bodo o preživetju odločal nekompetenten zdravstveni kader. Triaža ni nič novega, izvaja se vsak dan na terenu in izvajajo jo zdravniki, kar je tudi strokovno prav in sprejemljivo. Lepo bi pa bilo, če bi jim pri tem lahko pomagalo več diplomiranih zdravstvenih delavcev, ker je sedaj večina dela na plečih slabo plačanih srednjih medicinskih sester in tehnikov,” opozarja Škibinova.

O vozilih, opremi in kadru ter pripadajočih finančnih sredstvih, ki so zdaj smotrno razporejena v Hrpeljah in Sežani, bo verjetno odločal nekdo v enem izmed bližnjih urgentnih centrov.

Na Bistriškem so sicer zadovoljni, da bodo po novem dobili satelitski center in z njim, tako se nadeja v. d. direktorja Zdravstvenega doma Vojko Mihelj, celo nekoliko boljšo oskrbo. Za razliko od Postojne imajo namreč zdaj le dežurno službo, saj so nadstandard pred leti ukinili. “Organizacijsko pa nam nov način ne ustreza, saj bo Zdravstveni dom izgubil četrtino prihodkov,” pravi Mihelj. Neznanka ostaja tudi prenos premoženja in dodatno opremljanje, delitev prostorov, vključevanje domačih zdravnikov in še marsikatera druga podrobnost, ki jo bodo še preučili in nato dali na predlog pripombe.

Deset milijonov za nekaj, kar že je

Snovalci novega pravilnika so kot eno koristnih novosti predstavili nov dispečerski center in sledilni sistem za reševalna vozila. To spet kaže, kako slabo poznajo obstoječi sistem NMP: “Dispečerski sistem je lahko dobra rešitev za primere množičnih nesreč. Slovenija pa je že zdaj kar dobro pokrita z reševalnimi postajami, ki uporabljajo sodobne sledilne sisteme reševalnih vozil. Takega imamo že nekaj let tudi na Krasu, tako da se vsak trenutek ve, kje se nahajajo vozila in dejansko pomagajo komurkoli drugemu, če je to potrebno,” pojasni Škibinova.

A kljub temu, da je tega po državi že veliko in kljub pomanjkanju denarja v zdravstvu je država za vzpostavitev dveh dispečerskih centrov predvidela štiri milijone evrov in potem še vsako leto dodatnih šest milijonov. “Za nekaj, kar že sedaj zgledno opravljajo centri 112,” na nesmotrnost opozarja zdravnica. Pravilnik sicer podrobnosti o denarju ne navaja, ker naj bi to uredil splošni dogovor, toda med vrsticami se da razbrati, da bo sredstva razporejal sekundarni nivo iz urgentnih centrov, kar pomeni osiromašenje in razpad zdravstvenih domov in njihove vloge v zdravstvenem sistemu.

Bodo le pobirali mrtve?

Med hujšimi nesmisli novega sistema NMP je tudi stalna pripravljenost zdravnikov na domu.

Škibinova o tem pravi: “To je za urgenco neizvedljivo in nesprejemljivo! Najpomembnejše se odvije v prvih desetih minutah, zato je po sedanjem pravilniku odzivni čas za izvoz ekipe štiri minute. V tem času se zdravnik doma še odpravil ne bo od doma. To je sistem za mrliške oglede in pobiranje mrtvih!”

MARICA URŠIČ ZUPAN

---