Čebel se ne da ograditi kot ovc

“Kot da ne bi bilo dovolj, da nam čebele uničuje varoja in da je letošnje muhasto vreme dodatno zredčilo število čebel, imamo zadnja leta probleme še z medvedi, ki uničujejo panje,” pravi Ivan Atelšek, predsednik Čebelarskega društva Sežana.

POVIR > > “Pri meni je škodo naredil večkrat in to kljub temu, da sem imel več možnih odvračal: od zmogljivega električnega pastirja, do utripajočih lučk z virom hrupa ter desk z nabitimi žeblji,” je poudaril Ivan Atelšek na posvetu o medvedu in čebelah, ki ga je v Povirju pripravila Čebelarska zveza Slovenije.

Podobno opaža tudi Jure Justinek, vodja opazovalno-napovedovalne službe medenja pri ČZS: “Kljub temu da so naše postaje na visokih drogovih, nam jih od tridesetih, ki so v gozdovih, medvedi desetino vsako leto porušijo z betonskimi temelji vred.” Čebelarji iz društev v Sežani, Idriji, Ajdovščini, Ilirski Bistrici, Pivki, Kopru, Cerknici in Logatcu so se strinjali, da je k letošnjemu pogostejšemu pojavljanju medvedov v območjih zunaj tradicionalnih območij poselitve svoje prispeval tudi žled v notranjskih gozdovih, ki jim je tam otežil bivanje. Da je to eden od možnih vzrokov, so pritrdili tudi prisotni predstavniki stroke in državne uprave. “Medved je prehranski oportunist z veliko mobilnostjo za hrano. Območje Krasa, Brkinov in Istre je zaradi opuščanja kmetijstva v fazi intenzivnega ogozdovanja z gosto podrastjo, v Čičariji je tako gozda že skoraj 80 odstotkov površin. Tu je tudi obilo hrane, mile so tudi zime, kar je idealno za njegovo pogostejše pojavljanje, na kar se bo treba navaditi. Letos smo na tem območju zabeležili 11 škodnih dogodkov na čebelah, vsak upravičen je bil v povprečju ocenjen z 1500 do 2000 evri odškodnine, še več škode so naredili na drobnici in silažnih balah,” je povedal Andrej Sila iz sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Na območju Slovenije 500 medvedov

Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi okrog 500 medvedov, njihov letni prirastek je 80 do 120 mladičev z visoko stopnjo preživetja. “V njihovo populacijo regulirano posegamo zlasti z odstrelom. Letno jih tako odstranimo v povprečju 90 do 100. Lani, ko je gozd dobro obrodil in je bilo tam zanje mnogo hrane, le 64. Za letos je načrt, da jih pade 130 do 140, od tega na območju jugozahodne Slovenije štirje,” je povedal Marko Jonozovič, ki vodi Oddelek za gozdne živali in lovstvo pri ZGS.

Alojz Marn iz ministrstva za okolje je poudaril, da je medved od leta 2004 ni več divjad - lovna vrsta, temveč zavarovana vrsta in s tem podvržen drugačni obravnavi v EU. “Kljub temu da ni nihče javno za to, da se medveda v Sloveniji iztrebi, pa nanj različne javnosti še vedno pogostokrat gledajo diametralno nasprotno. Tudi na robnih območjih se bo treba navaditi, da je zaščita čebelnjaka edina možna rešitev. Do odškodnin, ki se sicer izplačujejo z zamudo, so tako upravičeni le čebelarji, ki poskrbijo za aktivno varstvo svoje lastnine,” je izpostavil.

Da ima stroka dober vpogled v dogajanje z medvedi, je potrdil tudi profesor ekologije na biotehniški fakulteti Ivan Kos. “Medvedu so med in zlasti čebelje ličinke občasna hrana že vsaj zadnjih 400.000 let. Zavedati se moramo, da bi teoretično lahko bilo v Sloveniji, ob obilju naravne hrane, ki je na razpolago, dvajsetkrat več medvedov, kot jih je sedaj, tako da je omejevanje njihove populacije z vsakoletnim odvzemom družbeni konsenz, ki naj bi omogočil sobivanje obojih,” je naštel Kos.

Naj ostane v gozdu

Argumenti “nasprotne” strani pa čebelarjev niso prepričali. “Od zadostnega opraševanja čebel je odvisna kar tretjina pridelane hrane. Ker opravljajo širšo nalogo kot zgolj nabiranje medu, ki je sicer ob vseh stroških in problemih čedalje manj dobičkonosno, zato ga marsikdo opušča, jih ne smemo obravnavati enako kot ovce, ki jih preprosto ogradimo. Čebelarji vztrajamo, da naj medved ostane tam, kjer je bil do sedaj, na novih območjih pa ga ne želimo,” je stališče čebelarjev še povzel predsednik ČZS Boštjan Noč.

BOGDAN MACAROL

---